![\"\"](\"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/festival\/wp-content\/uploads\/sites\/4\/2026\/05\/XI.-FESTIVAL-LOGO_2026-300x180.jpg\"){kind=logo}
<\/p>\n<\/p>\n
Kot izhodi\u0161\u010de leto\u0161nje edicije festivala se vra\u010damo k enemu najpomembnej\u0161ih in hkrati najdrznej\u0161ih poglavij slovenske fotografije, k fotografskemu gibanju, ki ga poznamo kot <\/span>Mariborski krog<\/span><\/strong>.<\/span><\/p>\n Mariborski krog <\/span><\/strong>je v za\u010detku sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja radikalno zarezal v prevladujo\u010de razumevanje fotografije. V \u010dasu, ko je bila cenjena predvsem \u201clepa\u201d, tehni\u010dno dovr\u0161ena in estetsko v\u0161e\u010dna podoba, so avtorji tega kroga obrnili pogled drugam, k robovom, k razpokam, k temu, kar je dru\u017eba potiskala na obrobje. Njihova fotografija ni iskala harmonije, temve\u010d resnico; ni poveli\u010devala idealizirane realnosti, temve\u010d je razkrivala njeno surovost.<\/span><\/p>\n Namesto popolnosti je v ospredje stopila napaka. Namesto distance \u2013 neposrednost. Fotografija je postala prostor eti\u010dne in eksistencialne konfrontacije. V ospredju so se zna\u0161li robovi dru\u017ebe, depriviligirane in marginalizirane skupine, degradirani urbani in industrijski prostori, vsakdan brez olep\u0161evanja. Estetika nelepega ni bila provokacija zaradi provokacije, temve\u010d izraz \u010dasa in zavesti.<\/span><\/p>\n Petdeset let kasneje se dru\u017ebene, estetske in tehnolo\u0161ke okoli\u0161\u010dine bistveno razlikujejo. A temeljna vpra\u0161anja ostajajo in so morda \u0161e ostrej\u0161a kot neko\u010d. Prav zato razpisujemo nate\u010daj, ki vzpostavlja dialog med preteklostjo in sedanjostjo.<\/span><\/p>\n