15. julij – 30. avgust 2020<\/strong><\/p>\n Serija Portreti zajema obdobje dvajsetih let od za\u010detka novega tiso\u010dletja do danes. Avtor se je odlo\u010dil za temo, ki je v svetu umetnosti pogosta in od ustvarjalca zahteva specifi\u010den pristop ter opazovanje na na\u010din psiholo\u0161kega razmi\u0161ljanja do osebe pred objektivom. Namen portreta je torej prikazati podobo, osebnost in razpolo\u017eenje upodobljenca, zato ne gre zgolj samo za posnetek ampak za kompozicijo fotografije osebe v mirnem polo\u017eaju. Francoski slikar Henri Matisse je podal naslednjo definicijo portreta \u00bbVedno lahko pretiravamo v smeri resnice! Vendar najbolj\u0161i portret je tisti, ki prikazuje osebo bolj realisti\u010dno kot je sama\u00ab.<\/p>\n Zna\u010dilnost Gregori\u010devih portretov so neizprosne in strogo ekspresivne podobe, ki jih v\u00a0<\/span><\/p>\n nekaterih delih \u0161e dodatno poudarja uporaba \u010drno bele barvne sheme. Treba je poudariti,\u00a0<\/span><\/p>\n da je \u010dlove\u0161ki obraz zelo zgovoren s svojo lastno podobo in ekspresijo, ne glede na okolje ter stroko iz katere prihaja portretiranec. Zato lahko preko portretne fotografije raziskujemo in za\u010dutimo \u017eivljenje osebe, ki jo odra\u017ea prav obraz. Fotograf je opazil, da z minevanjem \u010dasa in opazovanjem portretov, fotografirane osebe prihajajo nazaj kot nem odmev. Njegove fotografije so kot nekak\u0161na sled obraza, ki je v prehodu in ima opraviti s smrtjo. \u010cas na njem pu\u0161\u010da svoje sledi. Obraz sam postane sled. V portretu imamo obraz, telo, podobo, ki je fiksirana za vedno v njegovi mirni zagonetnosti, ter nas gleda in nas izzove, da ga gledamo, prou\u010dujemo in ga beremo. Ob tem nas Gregori\u010d opozori, da ima vsak gledalec fotografije svoje mnenje tako o portretirancu, kakor tudi o fotografu.<\/p>\n <\/p>\n Ale\u0161 Gregori\u010d <\/b>je rojen 25. avgusta 1966 v Ljubljani, kjer \u017eivi in ustvarja od svojega 25. leta starosti. Iz\u0161olal se je za strojnega tehnika, prav tako se je izobra\u017eeval \u0161e v lesni stroki in opravljal te\u010daje za kamermana na slovenski nacionalni televiziji. S fotografijo se je resneje za\u010del ukvarjati pri svojih 30. letih, ko je od svojega brata, ki je fotografijo \u0161tudijsko\u00a0<\/span><\/p>\n izpopolnjeval v Londonu, kupil srednjo formatno kamero. Z njo se je s pomo\u010djo aktov in \u010drno\u2013bele tehnike u\u010dil iskati, pravilno postavljati, loviti svetlobo in narediti smiselno\u00a0<\/span><\/p>\n fotografijo. V za\u010detku njegovega ustvarjanja mu je izziv predstavljala \u010drno\u2013bela fotografija. To je v zadnjih letih zamenjala barvna fotografija, ki je nekak\u0161na nadgradnja njegovega fotografskega razvoja, saj se v njej ukvarja predvsem s kompozicijsko rezijo in z ve\u010djimi formati. Odlikuje ga mo\u010dan ob\u010dutek za kompozicijo in kadriranje, tako da je izoblikoval svoj prepoznaven stil.<\/p>\n Svojo prvo samostojno razstavo je imel v Ribnici v Galeriji Miklova hi\u0161a leta 1997. Sodeloval je na ve\u010d samostojnih in skupinskih razstavah. Osvojil je tudi ve\u010d nagrad, med njimi naziv fotografije leta na E-mzinovem nate\u010daju in na APP (Slovenija Press Photo), kjer je leta 1998 osvojil tretje, 2000 drugo in 2004 prvo nagrado.<\/p>\n Samostojne razstave:<\/p>\n 2013: Galerija Photon, Ljubljana<\/p>\n 2005: NLB, Ljubljana<\/p>\n 2003: Cankarjev dom, Ljubljana<\/p>\n 2002: Slovenski kulturni dom, Brisbane<\/p>\n 2000: Mestna hi\u0161a, Dubrovnik<\/p>\n 1999: Fotogalerija Stolp, Maribor<\/p>\n 1999: Galerija Dolik, Jesenice<\/p>\n 1998: Galerija Grad, \u0160kofja Loka\u00a0<\/span><\/p>\n 1998: Miklova hi\u0161a, Ribnica\u00a0<\/span><\/p>\n 1998: Trdnjava Fort Bourguignon, Pulj<\/p>\n 1998: Ganglova galerija, Metlika\u00a0<\/span><\/p>\n 1998: KUD France Pre\u0161eren, Ljubljana\u00a0<\/span><\/p>\n 1997: Miklova hi\u0161a, Ribnica\u00a0<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" ALE\u0160 GREGORI\u010c: PORTRETI (2000\u20132020) 15. julij – 30. avgust 2020 Serija Portreti zajema obdobje dvajsetih let od za\u010detka novega tiso\u010dletja do danes. Avtor se je odlo\u010dil za temo, ki je v svetu umetnosti pogosta in od ustvarjalca zahteva specifi\u010den pristop ter opazovanje na na\u010din psiholo\u0161kega razmi\u0161ljanja do osebe pred objektivom. Namen portreta je torej prikazati […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1538,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[46,57],"tags":[],"class_list":["post-1537","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualne-razstave","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1537"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1537"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1537\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1539,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1537\/revisions\/1539"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1538"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1537"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1537"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}