{"id":1707,"date":"2022-06-23T10:26:54","date_gmt":"2022-06-23T09:26:54","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/?p=1707"},"modified":"2022-06-23T10:28:32","modified_gmt":"2022-06-23T09:28:32","slug":"photo-graz-selecion","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2022\/06\/23\/photo-graz-selecion\/","title":{"rendered":"PHOTO GRAZ SELECION"},"content":{"rendered":"

\"\" \"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

\"\"
OLYMPUS DIGITAL CAMERA<\/figcaption><\/figure>\n

\"\"<\/p>\n

Vse od petdesetih let prej\u0161njega stoletja, se je Gradec, ki predstavlja drugo najve\u010dje avstrijsko mesto in glavno mesto \u0160tajerske, razvil kot pomembno prizori\u0161\u010de produkcije in umetni\u0161ke komunikacije v sodobni, napredni fotografiji. V tem obziru je dosegel celo ve\u010dji razvoj kakor Dunaj, in tako postal plodna zemlja za sodobno fotografijo. Protagonisti tega \u010dasa so pomembno pripomogli k razvoju fotografije kot umetni\u0161ke zvrsti v Avstriji, uvedli pomembne institucije in mo\u010dno vplivali na svoje zanamce v takratnih fotografskih \u0161olah.<\/p>\n

Od leta 2006 dalje, je bil gra\u0161ki fotografski bienale posve\u010den predstavitvi in promociji sodobne fotografske scene v Gradcu in \u0161ir\u0161em \u0160tajerskem. S prispevki 254 fotografskih umetnikov, je projekt Fotografija Gradec 020 predstavil raznovrsten izraz fotografske scene na \u0160tajerskem. Razstava ”photo graz selection IV”, <\/em>oziroma ”Izbrana gra\u0161ka fotografija IV” pa prikazuje 26 fotografsko umetni\u0161kih izrazov posameznikov omenjenega fotografskega projekta.<\/p>\n

Umetni\u0161ko prirejeni slikoviti svetovi, \u0161tudije opazovanja narave, portreti in mnogo drugih fotografsko-likovnih zvrsti, ilustrirajo raznolikost \u0161tajerske fotografske scene. Dela se ukvarjajo s sodobnimi, sociolo\u0161ko pomenljivimi temami, analizirajo socio-politi\u010dne in kulturne pojave, ter odpirajo dostop do individualiziranih, eksistencialnih vpra\u0161anj. Pod drobnogled postavljajo na primer; aspekte lepote znotraj evanescence, se ukvarjajo s percepcijo in prezentacijo realnosti, ter raziskujejo vlogo in \u0161tevilne mo\u017enosti, ki jih ponuja fotografski medij. Ob tem priznavajo razli\u010dne fotografske tehnike, kot je analogna, \u010drno-bela fotografija, ter vse od fotogramov, do podobe, ki temelji na algoritmu. Nekaj \u0161estdeset fotografskih del ponuja vpogled v izjemno fotografsko kreativnost \u0161tajerskih umetnikov rojenih med leti 1940 in 2000, med katerimi se nahajajo tako internacionalno delujo\u010di, kot tudi profesionalni in amaterski fotografi.<\/p>\n

An.thon, 1957, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1989<\/strong><\/p>\n

Iz serije Sestavljene pokrajine (Gebaute Landschaften): V zra\u010dnih zgornjih delih fotografij se odsevajo zamaknjene forme gora, hribov in gozdov, ki so preve\u010d potisnjeni v daljavo, da bi se dvignili nad horizont. Tam kjer gozd postaja redkej\u0161i in kjer se drevesa odmaknejo, da ustvarijo pot. Skozi oskubena drevesa, kjer sije \u2026 Zazri se v gozd \u2026<\/p>\n

Mikhail BEGAK, 1999, St. Petersburg, Rusija<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2018<\/strong><\/p>\n

Serija je vrsta naturalisti\u010dne \u0161tudije, postavljena v kontekst sodobne pre\u017ee\u010de ekolo\u0161ke pogube. Fotografije se komplementarno dopolnjujejo in s tem metafori\u010dno predstavljajo \u017eivljenjski cikel. S pomo\u010djo kontrastov \u2013 sence, strukture, velikosti \u2013 se razvijajo podobe, ki odstirajo mnogotere asociacije in interpretacije.<\/p>\n

Tom BIELA, 1987, Bruck\/Mur<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2012<\/strong><\/p>\n

Kompozicijsko centralno zasnovane podobe prikazujejo poglede na mostove v perspektivi od spodaj navzgor. Gre za mostove iz mre\u017ee pra\u0161ke avtoceste, ki zraven svoje funkcionalne vloge zavzemajo tudi estetsko. Fotografije dokumentirajo atmosferske spremembe, ki so rezultat namenskega prestrezanja pokrajine. Za zadovoljiv prikaz materialnosti in masivnosti objektov, so podobe bile izpostavljene fotografiranju betonskih temeljev, z dodano fotografsko emulzijo.<\/p>\n

Lena FEITL, 1994, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2017<\/strong><\/p>\n

V temnici so pod drobnogled postavljeni razli\u010dni naravni materiali, ki jih v svojem naravnem okolju razpihuje veter. ”Vetrni objekti” se premikajo s pomo\u010djo zraka, medtem, pa je njihovo gibanje ujeto na fotografski papir.<\/p>\n

G.R.A.M. + Arno Geiger, za\u010detek delovanja leta 1987 v Gradcu<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1987<\/strong><\/p>\n

Skozi skupni projekt \u2013 realiziran ob kompleksu Splo\u0161ne bolni\u0161nice v Gradcu, oddelku za psihiatrijo in psihoterapijo \u2013 sta vizualni umetnik G.R.A.M. in pisatelj Arno Geiger sku\u0161ala odgovoriti na vpra\u0161anje, kako je lahko splo\u0161no \u010dlove\u0161ko stanje, subjektivno mentalno stanje ubesedeno skozi besede in kako ga lahko predstavimo skozi podobe. Z demonstracijo? Za koga? Ali proti \u010demu? Odsev, oblikovan skozi kontradiktornosti skrajno pere\u010de in razvejane tematike splo\u0161nega \u010dlove\u0161kega zdravstvenega stanja.<\/p>\n

Hubert HASLER, 1975, Bruck\/Mur<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2002<\/strong><\/p>\n

Skozi zgodovino se je svinja pojavljala kot polimorfni simbol. Na eni strani kot simbol izobilja, rodovitnosti, mo\u010di in zadovoljstva, na drugi strani pa kot epitom lakomnosti in ne\u010distosti. Kot posledica oskrunitve mo\u0161ej, na primer v Leipzigu (2013) ali v Gradcu (2016), zaradi ekstremisti\u010dnih nasprotnikov Islama, je bila svinja uporabljena kot simbol politi\u010dnih problematik. Navsezadnje pa je to \u017eival mogo\u010de najti tudi v sodobnem problematiziranju prehranskih navad, kmetijskih obratov, globalnem segrevanju in \u010dlove\u0161kem zlorabljanju \u017eivali v proizvodnji mesa.<\/p>\n

Herman HERZELE<\/strong><\/p>\n

V svojem delu ”Dreaming Away”, Herman Herzele predstavlja prizor, ki se mu je prikazal v sanjah.<\/p>\n

Matthias J\u00c4GER, 1979, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2000<\/strong><\/p>\n

Fotografije pokrajin so osnova za slikovite prikaze bre\u017ein na \u0161tajerskem, ki so skupno predelane s pomo\u010djo metode fotografije, ra\u010dunalni\u0161ke znanosti in grafi\u010dnega oblikovanja. Slike so prekrite z mre\u017easto plastjo, ob \u010demer algoritem izmeri koli\u010dine barve v sami sredi vsakega kvadratka mre\u017ee. Vrednosti rde\u010de, zelene in modre so vizualizirane s pomo\u010djo linije. Dol\u017eina, \u0161irina in vzgibi linij so odvisni od barv. Kon\u010dni produkt je abstraktna linijska grafika, ki vizualizira tehni\u010dne podatke, kot tudi samo sliko.<\/p>\n

Heiko KIENLEITNER, 1984, Wolfsberg\/Koro\u0161ka<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2018<\/strong><\/p>\n

Heiko Kienleitner se ukvarja s posledicami \u010dlove\u0161kega dojemanja, ki jih prina\u0161a digitalizacija. Digitalna fotografija in fotografsko delovanje sta venomer v ospredju. Prostor, forma, barva, izostritev, kontrast in svetloba skupno doprinesejo k samemu bistvu pogleda na fotografijo, ki je neodvisen od konkretnih predstav. Na tovrsten pogled pa dodatno vplivajo tudi razlike in karakteristike v dojemanju realnosti, kot tudi to\u010dke njihovih sti\u010di\u0161\u010d in meja, ki jih lahko najdemo med tema dvema svetovoma in so specificirane ter postavljene v ospredje.<\/p>\n

Markus KROTTENDORFER, 1976, Dunaj<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1998<\/strong><\/p>\n

Njegova umetni\u0161ka podoba je del fotografske serije, ki jo je ustvarjal skozi razpon nekaj mesecev na prizori\u0161\u010du neko\u010d delujo\u010dega internacionalnega letali\u0161\u010da v Atenah. Poudarek se nahaja na zna\u010dilni arhitekturi namenjeni za terminal odhodnih letov, ki ga je zasnoval znani finski arhitekt Eero Saarinnen v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Serija, ki je delno dokumentacija letali\u0161ke arhitekture, je postala projekcija ustvarjalne povr\u0161ine. Kar je bil neko\u010d letali\u0161ki terminal, je zdaj postalo prizori\u0161\u010de utopi\u010dne ali distopi\u010dne zgodovine, ki je prepletena s svojo dejansko zgodovino.<\/p>\n

Branko LENART, 1948, Ptuj, Slovenija<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1968<\/strong><\/p>\n

”\u017de dolga desetletja me zanimajo ljudje, kulture in zgodovina Ju\u017ene Amerike. Med svojimi popotovanji po \u0161estih ostalih dr\u017eavah Latinske Amerike, so me najbolj navdu\u0161ile \u010cile. To je rojstni kraj moje \u017eene Margarite, ki mi je omogo\u010dila zelo osebni vpogled v vse aspekte te dr\u017eave. V \u010dasu \u010dilskega poletja sva nekajkrat potovala na jug, z za\u010detkom v Santiagu, ter \u0161la vse do Srednje Patagonije. Na svojih raznolikih izletih, ki so se raztezali med leti 2008 in 2019, sem uspel posneti nekaj fotografij pokrajine, vse od obale Pacifika, pa do pode\u017eelskega zaledja.”<\/p>\n

Evelyn LOSCHY, 1980, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2006<\/strong><\/p>\n

Fotografija pod drobnogled postavlja interakcijo med telesom in umom. Telo je predstavljeno kot odmev \u010dustvene globine, delno nahajajo\u010de se v izrednem \u010dustvenem stanju eksistencialnega trenutka. Destrukcija in samo-destruktivnost igrata pomembno vlogo v delih Evely Loschy, \u010deprav ti pojmi kaj kmalu, v nasprotju z osebnimi aspiracijami, izgubijo na pomembnosti. (Samo)destrukcija tako postane konstruktivni element, ki spro\u017ea preobrazbene procese. Ljudje se ve\u010dinoma osredoto\u010dajo na odnose med tem kar se dru\u017ebeno od njih pri\u010dakuje, ter na odnose do individualnih (fizi\u010dnih in mentalnih) zmo\u017enosti.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Herve MASSARD, 1971, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1996<\/strong><\/p>\n

”Kriza je doprinesla k temu, da sem se skozi svoje ustvarjanje posvetil dvojnosti med resni\u010dnostjo in resni\u010dnim. Menil sem, da bi lahko, kot skupna to\u010dka v prese\u010di\u0161\u010du, predstavitev bila pripisana obema pojmoma \u2013 nujni percepciji in preusmeritvi v svojem umetni\u0161kem ustvarjanju. V tem delu, ideja morja slu\u017ei kot za\u010detna to\u010dka spajanja s pojmom reprezentacije. Morje torej postane prizori\u0161\u010de stika med kon\u010dnim in neskon\u010dnim, ki potem postane skovanka katerekoli prezentacije. Reprezentacije, tako v umetnosti kot znanosti, ustvarjajo realnosti s pomo\u010djo fragmentiranja, ki omogo\u010di razumevajo\u010do realnost. Pojavi se vpra\u0161anje zakaj morje v umetnosti venomer predstavlja zgolj neskon\u010dno hrepenenje, ko nanj gledamo iz obale. Iskal sem odgovor na to vpra\u0161anje in se napotil do morja.”<\/p>\n

Gerhard MODERITZ, 1949, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1989<\/strong><\/p>\n

Prazno okno trgovine obdano z nepotrebnimi napisi na steni \u2013 skupno: dvakrat po ni\u010d.<\/p>\n

Bernd OBENDORFER, 1976, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2008<\/strong><\/p>\n

Fotografija prikazuje rentgensko sliko razsvetljenega globusa. Skozi svojo osvetljenost se odkrivajo ikonske stvari: nevidni so mesta, nacije, celo kontinenti \u2013 namesto tega se prika\u017ee notranja \u017earnica, ki ima mo\u010d da dobesedno razsvetljuje zemeljsko oblo.<\/p>\n

Wolfram ORTHACKER, 1954, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1976<\/strong><\/p>\n

Pri\u010dujo\u010de delo je poskus fotografske figurativnosti, nenehnega diskurzivnega in konceptualnega refleksivnega pregleda dojemanja izredne situacije (policijske ure), kije bila posledica koronavirusa. Ujet je osnutek slikovitega fotografskega sveta, ujetega znotraj trenutnega obdobja, ki je povezan s subjektivnim spominom in mislimi o bodo\u010dnosti.<\/p>\n

Lena PREHAL, 1989, Oberpullendorf\/Burgenland<\/strong><\/p>\n

V fotografijah, ki so del ve\u010dje serije, umetnica postavlja pod vpra\u0161aj svojo vlogo fotografinje, prikazovanja hegemonizma tujih kultur, etnolo\u0161ke poglede, prevladujo\u010do strukturo odnosa mo\u010di med fotografom in portretirancem, ter avtoriteto umetnika\/fotografa, ki portretira. Dela naslovijo tudi princip ”muhe na steni”, skozi katerega umetnica, navidezno nevidno, nagovarja naj se ne prisostvuje pri dejanjih \u2013 \u010deprav je ”tisto drugo” lahko uveljavljeno le skozi predstavitev. So\u010dasno pa se pojavljajo vpra\u0161anja: Koga ali kaj naj portretiram\/predstavim? Kdo ali kaj bo ostalo nevidno? Kdo ima nadzor nad tem in kdo ga nima?<\/p>\n

Roland RENNER, 1978, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2002<\/strong><\/p>\n

Fotografija je del serije, v kateri so ljudje predstavljeni v svojem \u0161ir\u0161em smislu. Avtor ljudem in znancem, ki ga obdajajo, skozi portretno predstavitev pripi\u0161e dolo\u010dene vloge, te pa so odvisne od umetni\u0161kega dela ali vtisa, ki ga\u00a0 spro\u017eajo te osebe.<\/p>\n

Georg RIGERL, 1953, Dunaj<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1983<\/strong><\/p>\n

Segment iz serije, ki se nahaja na meji med fotografskim esejem in topografskim opisom. Ukvarja se s prikazovanjem sti\u010di\u0161\u010da med centrom in periferijo, ter centrov v periferiji in samo periferijo, ter posledi\u010dnimi medsebojnimi povezavami.<\/p>\n

Nina SCHUIKI, Gradec<\/strong><\/p>\n

V svoji intervenciji ”Store (Jeruzalem verzija)” je umetnica razstavila polprosojno zaveso ob mostu, ki le\u017ei ob cesti, v predmestju Jeruzalema. Izraz ”store” izhaja iz latinske besede ”storea”, ki pomeni ”strop” in govori o zavesi, ki prepu\u0161\u010da svetlobo, a zastira poglede na stvari, ki se nahajajo za njo. Skozi instalacijo, s plasti\u010dnimi in intermedialnimi deli, umetnica testira principe percepcije in sledi vizualizaciji prikritih incidentov ter zapisov.<\/p>\n

Gerhard SKRAPITS, 1953, Eggersdorf<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1979<\/strong><\/p>\n

Zadnjih nekaj let je umetnik repetitivno fotografiral gosto obra\u0161\u010deno naravo. Prepletanje nenehnosti, oblikovnih in barvnih razse\u017enosti vodijo vstran od realisti\u010dnega prikaza in se nagibajo k abstraktni reprezentaciji.<\/p>\n

Monika TOCKNER, 1968, Stadl\/Mur<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2018<\/strong><\/p>\n

”Subjekt mojih fotografij je moj zelo oseben na\u010din spopadanja s starostjo. V dana\u0161nji dru\u017ebi se namre\u010d dogaja \u010da\u0161\u010denje povr\u0161inskega, lepote in mladosti, kar postane jasno \u0161ele, ko stopimo preko praga zavedanja. Zame fotografije predstavljajo lepoto v propadanju. Propad kot tak igra manj\u0161o vlogo. Odlo\u010ditev fotografiranje narave v ta namen, odvzame nekaj tegob \u010dustvene globine in doprinese k nekak\u0161ni tola\u017ebi. Tako kot ljubimo propadanje v naravi lahko jaz \u2013 in morebitne druge osebe \u2013 ljubimo sami sebe medtem, ko propadamo.”<\/p>\n

Silke TRAUNFELLNER, 1984, Steyr\/Zgornja Avstrija<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2004<\/strong><\/p>\n

Lahkotnost krhkih orlic: be\u017eni pogled, zamegljenost, iskanje izostritve. Zajemanje izginjajo\u010de lepote, ki odseva minevanje obstoja, prevladuje v tem fotografskem delu. Oko gledalca je avtoriteta, bodisi v slikarstvu, fotografiji ali v naravi. Slika dovoljuje glavne elemente teh treh vidikov, da pridejo do kar najmo\u010dnej\u0161ega izraza. Cikel naravnega gnitja in rasti ne moreta biti prekinjena skozi slikarstvo ali fotografijo. Umetni\u0161ki mediji lahko zgolj ujamejo njihov be\u017een trenutek.<\/p>\n

Lena TRICHTEL<\/strong><\/p>\n

Cenzurirajo se \u017eenske bradavice. Cenzurira se \u017eenska golota. Cenzuriran je \u017eenski spolni organ. Svobodno izra\u017eanje ni dovoljeno vsaki \u017eenski. Poslu\u0161ati ni dovoljeno vsaki \u017eenski. Nekatere se bodo slekle, nekatere oblekle. \u017denski lasje \u2013 zakriti ali ne, so videni skozi o\u010di spolne sle. Prav tako razne odprtine. Prepovedi. Zapovedi. Vse kar ostaja je patriarhalni sistem ki nam zapoveduje kaj lahko in \u010desar ne smemo. Da dose\u017ee tovrstne prepovedi in zapovedi, je \u017eenska primorana v samo-predruga\u010denje, da je lahko navsezadnje primerna celotnemu svetu. Tako se rodi novo bitje ”aseksualen aspol”\/”asexual agender”.<\/p>\n

Rebecca UNZ, 2000, Gradec<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 2018<\/strong><\/p>\n

Rebecca Unz se ukvarja s konkretno in teoreti\u010dno predstavo ljudi in njihovega doma\u010dega okolja, medtem, ko projicira dojemanje same sebe na druge, skozi konceptualno oblikovanje. Medtem, ko se podobe menjavajo, se vsebina in formalna predstavitev prelevita. Rebecca Unz vidi svoje delo nekoliko manj kot upodobitev realnosti in bolj kot konstrukt ideje.<\/p>\n

Karl ZENZ, 1954, Bruck\/Mur<\/strong><\/p>\n

Razstave od leta 1981<\/strong><\/p>\n

”Narava ne pozna meja. Noben \u010dlovek ni rojen kot patriot. Noben \u010dlovek ni rojen kot rasist. Vse meje nastanejo skozi izobrazbo. Vse meje so zgolj mentalne meje.”<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Biografije<\/strong><\/p>\n

Angelika Thon<\/strong><\/p>\n

Sodeluje na projektih znotraj in izven Evrope, kjer se udele\u017euje skupinskih in samostojnih razstav, od leta 1997 naprej. Nagrade: Caudenhove Award v sklopu diplomske naloge, \u0160tajerska nagrada za inovativnost v fotografiji v sodelovanju s skupino S.E.A., \u0160tajerska nagrada za inovativnost v sodobni vizualni umetnosti.<\/p>\n

Mikhail Bighak<\/strong><\/p>\n

Ustvarja v tradicionalni \u010drno-beli tehniki in se navdihuje skozi koncepte tradicionalne filmske, uli\u010dne in subjektivno naravnane fotografije. Njegov stil se je oblikoval skozi preciznost, ki jo je mo\u010d najti v ustvarjanju v temnici, hkrati pa v svoja dela vliva dolo\u010deno mero nejasnosti.<\/p>\n

Tom Biela<\/strong><\/p>\n

\u017divi in deluje v Gradcu. Fotograf in obrtnik, ki je \u0161tudiral arhitekturo na gra\u0161ki fakulteti za tehniko. Zbirke raznoraznih predmetov tvorijo osnovo za njegova dela, kakor tudi opazovanje vsakdanjega dogajanja, iz \u010desar zraste konceptualna serija, ki eksperimentira in analizira vsakodnevne snovne materiale.<\/p>\n

Lena Feitl <\/strong><\/p>\n

\u017divi in ustvarja med Dunajem in \u0160tajersko. Zanima se za esence stvari \u2013 tisto, kar je o\u010desu nevidno, neraziskano, neopa\u017eeno, neimenovano \u2013 tisto, kar predstavlja temelj eksistence. Skozi fotografijo raziskuje teme kot so evanescenca, preobrazbe in snov.<\/p>\n

G.R.A.M. + Arno Geiger<\/strong><\/p>\n

G\u00fcnther Holler-Schuster, Ronald Walter, Armin Ranner in Martin Behr so ustanovitelji umetni\u0161ke skupine G.R.A.M., ustanovljene leta 1987. Skupaj ustvarjajo skozi razli\u010dne medije (fotografija, film, video, instalacije, slikarstvo, grafike, performansi in ustvarjanje elektronske glasbe). Tematizirajo kli\u0161e, hitro zaznaven svet podob in znakov, ki prihajajo iz vsakodnevnega \u017eivljenja, medijev in estetike v potro\u0161ni\u0161kem ogla\u0161evanju. Namerno izbrane podobe spremenijo, jih postavljajo v medsebojni dialog ali komplementarni odnos.<\/p>\n

Arno Geiger<\/strong>, rojen 1968 v Bregenzu\/Voralbergu, je avstrijski pisatelj.<\/p>\n

Hubert Hasler<\/strong><\/p>\n

Skozi fotografijo in vegetabilne materiale se podaja v tematike identitete, samorefleksije, tradicije in problematiko migracij. V njegovih delih se ti prikazujejo posami\u010dno, simultano, ali pa so zdru\u017eeni z namenom, da ponudijo nedovr\u0161ene poglede na avstrijsko (\u0161tajersko) tradicijo, njeno zgodovino ustanavljanja lastne identitete, ter \u010dlove\u0161ko poseganje v to.<\/p>\n

Herman Herzele<\/strong><\/p>\n

Fotografsko izobrazbo je pridobil na dunajskem In\u0161titutu za grafi\u010dne umetnosti. Nadalje se je z pedago\u0161ko fotografijo iz\u0161olal tudi v New Yorku in Italiji, ter predaval na ve\u010d \u0161olah za fotografsko umetnost. Pred tem je deloval kot aktiven arhitekturni, modni in novinarski fotograf. Leta 1998 je ustanovil Akademijo za uporabno fotografijo v Gradcu.<\/p>\n

Matthias J\u00e4ger<\/strong><\/p>\n

Grafi\u010dni oblikovalec, arhitekt in umetnik. Na podlagi osnovnih pravil, ki si jih postavi \u017ee vnaprej, ustvarja estetske kompozicije. V njegovih podobah procesira vizualne impresije, metode in ideje, ki prihajajo iz njegovega profesionalnega okolja, v njih pa prevladuje pomen procesa izdelave.<\/p>\n

Heiko Kienleitner<\/strong><\/p>\n

Rojen v Wolfsbergu, a \u017eivi in deluje v Gradcu. Leta 2019 je diplomiral na Fakulteti za fotografijo in multimedijsko umetnost na Ortweinschule v Gradcu, kjer \u0161e danes deluje kot u\u010ditelj fotografije in oblikovanja.<\/p>\n

Markus Krottendorfer<\/strong><\/p>\n

Maturiral na \u0161oli za umetni\u0161ko fotografijo na Dunaju in kasneje dokon\u010dal svojo izobrazbo na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju. Ukvarja se z raziskovanjem uporabe zgodovinske fotografije, ter uporabljanjem fotografije v instalacijah in performansih. Za njegovo umetnost je zna\u010dilno opisovanje ideje o prihodnosti ali preteklosti, ki sestoji iz resni\u010dnih scenarijev.<\/p>\n

Branko Lenart<\/strong><\/p>\n

Rojen v biv\u0161i Jugoslaviji, nato pa je leta 1954 emigriral v Avstrijo. Med leti 1972 in 1978se je v Gradcu izobra\u017eeval za u\u010ditelja, med drugim je izvr\u0161eval svoje u\u010diteljske dol\u017enosti tudi na Ortweinschule in v Joanneumu v Gradcu. Medtem je veliko potoval v razli\u010dna mesta kot so La Rochelle, Arles, Oxford, Rim, Pariz, London, ter se zna\u0161el tudi v ZDA in v Izraelu. Lenart je od leta 1964 v\u010dlanjen v TVN fotografsko skupino Gradec in od leta 1968 tudi v Forum Stadtpark. Skupinsko je razstavljal znotraj Evrope, v Severni Ameriki in na Japonskem. Samostojno pa razstavlja od leta 1970 naprej. V letu 2013 je za\u010del ustvarjati kola\u017ee z avtobiografskimi teksti in pisateljskimi vlo\u017eki. Branko Lenart \u017eivi in deluje med Gradcem in Piranom.<\/p>\n

Evelyn Loschy<\/strong><\/p>\n

\u0160tudirala je medijsko umetnost na Fakulteti za uporabno umetnost na Dunaju, avdio-vizualno umetnost na Akademiji Gerrit Rietveld v Amsterdamu, ter konstruktivno multimedijsko kiparstvo in medijsko umetnost na berlinski fakulteti za umetnost. V svojih umetni\u0161kih delih uporablja razli\u010dne materiale in metode, vse od videa, fotografije, Land Art-a, poslu\u017euje pa se tudi kiberneti\u010dnega in (samo)destruktivnega kiparstva.<\/p>\n

Herve Massard<\/strong><\/p>\n

\u017divi na Dunaju. Tekom \u0161tudija je pridobil \u0161tipendijo za \u0161tudij v Bruslju in v Rimu. ”Kriza, prekinjeni odnosi, poslab\u0161anje politi\u010dne slike, slabo ekonomsko stanje \u2013 vsi ti do\u017eivljaji spremljajo izraz negotovosti, ki se pojavlja v mojih delih.”<\/p>\n

Gerhard Moderitz<\/strong><\/p>\n

\u010clan in vodja kluba amaterskih fotografov Gradec, vse od leta 1989. Uspe\u0161no je sodeloval na nacionalnih in internacionalnih fotografskih tekmovanjih.<\/p>\n

Bernd Oberndorfer<\/strong><\/p>\n

\u017divi in deluje v Gradcu.<\/p>\n

Wolfram Orthacker<\/strong><\/p>\n

\u017divi in kot fotograf deluje v Gradcu.<\/p>\n

Lena Prehal<\/strong><\/p>\n

Fotografinja, \u0161tudentka in asistentka raziskovalka na In\u0161titutu za kulturno antropologijo v Gradcu. Po fotografskem izobra\u017eevanju je opravljala delo pripravnice pri Magnum Photos v New Yorku. Nekaj let je dokumentirala sodobno umetnost in kulturno sceno v Gradcu, ter kot asistentka sodelovala z Chien Chi Chang pod okriljem Magnum Photos.<\/p>\n

Roland Renner<\/strong><\/p>\n

\u0160tudiral je kulturno antropologijo v Gradcu in diplomiral na Akademiji za uporabno fotografijo, prav tako v Gradcu. Deluje kot samostojni fotograf in video-umetnik v Gradcu.<\/p>\n

Georg Riegl<\/strong><\/p>\n

\u0160tudiral je slikarstvo, grafiko in likovno teorijo na Fakulteti za uporabno umetnost na Dunaju. Med leti 1975 in 2013 je deloval kot u\u010ditelj likovne teorije. V svojih umetni\u0161kih delih kombinira vizualne medije vseh vrst. \u017divi in deluje v Gradcu od leta 1975 naprej.<\/p>\n

Nina Schuiki<\/strong><\/p>\n

\u0160tudirala je vizualno umetnost in fotografijo na Fakulteti za uporabno umetnost na Dunaju, ter na dunajski tehni\u0161ki fakulteti. Diplomirala je na berlinski univerzi v sodelovanju z\u00a0 in\u0161titutom svojega profesorja Olarufa Eliasson-a. Leta 2019 je prejela gra\u0161ko nagrado za napredno fotografijo in leto kasneje tudi Stiftung Kunstfonds Bonn \u0161tipendijo.<\/p>\n

Gerhard Skrapits<\/strong><\/p>\n

Dobitnik presti\u017enih nagrad za fotografijo (Dr\u017eavna nagrada za sodobno fotografijo 1980, Posebna nagrada ministrstva za izobrazbo in kulturo 1981, Gra\u0161ka nagrada za sodobno fotografijo 1984, idr.), ter vodja ve\u010d fotografskih delavnic in seminarjev.<\/p>\n

Monika Tockner<\/strong><\/p>\n

Od svojega devetnajstega leta starosti naprej \u017eivi v Gradcu in se samostojno ukvarja s spletnimi vsebinami. Leta 2019 je diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Gradcu.<\/p>\n

Silke Traunfellner <\/strong><\/p>\n

S fotografijo in multimedijo je diplomirala na HTBLVA Ortweinschule v Gradcu. Skozi svoja dela raziskuje variacije dru\u017ebene sestave in povezave med dru\u017ebo ter individualnim osebkom. Skozi tri osnovne konstrukte dru\u017ebe \u2013 religijo, lepoto in posledi\u010dno identiteto posameznika, sku\u0161a odgovoriti na vpra\u0161anje na\u010dina sestave na\u0161e dru\u017ebe, kajti to so dejavniki, ki so v dru\u017ebi \u017ee od nekdaj prisotni.<\/p>\n

Lena Trichtel<\/strong><\/p>\n

Ukvarja se s filmom in fotografijo vse od leta 2008. \u0160tudirala je oblikovanje in medijske komunikacije. Leta 2017 je diplomirala iz informatike in medijskih komunikacij na Akademiji za uporabno umetnost v Gradcu. Od tedaj je aktivna na ve\u010d podro\u010djih avstrijske filmske scene. \u017divi in deluje v Gradcu.<\/p>\n

Rebecca Unz<\/strong><\/p>\n

Diplomirala je na HTBLVA Ortweinschule \u2013 smer uporabna umetnost, fotografija in multimedija. Leta 2020 je prejela nagrado Augusta Sanderja v K\u00f6lnu. Primarno se ukvarja s portreti, artisti\u010dnimi konstrukcijami \u010dlovekove osebnosti in prena\u0161anjem glasbe na sliko. To po\u010dne skozi fotografije, slike in risbe.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Karl Zenz<\/strong><\/p>\n

\u0160tudiral je gozdarstvo na Dunaju in u\u010dil na HBLF za gozdarstvo v Bruck an der Mur. Prejemnik mnogih nagrad v sklopu \u0161tajerske fotografske dejavnosti.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vse od petdesetih let prej\u0161njega stoletja, se je Gradec, ki predstavlja drugo najve\u010dje avstrijsko mesto in glavno mesto \u0160tajerske, razvil kot pomembno prizori\u0161\u010de produkcije in umetni\u0161ke komunikacije v sodobni, napredni fotografiji. V tem obziru je dosegel celo ve\u010dji razvoj kakor Dunaj, in tako postal plodna zemlja za sodobno fotografijo. Protagonisti tega \u010dasa so pomembno pripomogli […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1708,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[46,57,11],"tags":[],"class_list":["post-1707","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualne-razstave","category-novice","category-razstave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1707"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1707"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1707\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1719,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1707\/revisions\/1719"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1708"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1707"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1707"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}