{"id":1721,"date":"2022-07-26T10:44:42","date_gmt":"2022-07-26T09:44:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/?p=1721"},"modified":"2022-09-13T11:18:45","modified_gmt":"2022-09-13T10:18:45","slug":"branimir-karanovic-too-much-photography","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2022\/07\/26\/branimir-karanovic-too-much-photography\/","title":{"rendered":"Branimir Karanovi\u0107: Too Much Photography"},"content":{"rendered":"

3.8. – 9.9.2022<\/strong><\/span><\/h2>\n

 <\/p>\n

Branimir Karanovi\u0107<\/strong> se je rodil leta 1950 v Beogradu. Diplomiral je na Fakulteti za uporabne umetnosti leta 1974 v Beogradu. Leta 1976 je magistriral iz grafike na Fakulteti za likovno umetnost v Beogradu. Od 1978 do 1997 je pou\u010deval kot profesor fotografije na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Od leta 1997 je zaposlen kot profesor fotografije na grafi\u010dnem oddelku Fakultete uporabnih umetnosti v Beogradu. Ukvarja se z grafiko in fotografijo. Od leta 1974 aktivno razstavlja grafike in fotografije na skupinskih razstavah doma in v tujini. Prav tako je dobitnik ve\u010d dr\u017eavnih nagradi n priznanj za fotografijo in grafiko.<\/p>\n

Postavljanje sveta in dru\u017ebe pod drobnogled je postal skoraj nujen del sodobnega sveta zaradi neprestanega razvoja dru\u017ebe. Tudi umetniki se na tak ali druga\u010den na\u010din prispevajo in ponujajo vizualno refleksijo trenutnega stanja. Fotografija ima \u017ee od nekdaj pri tem pomembno vlogo dokumentiranja dejanskega stanja. Branimir Karanovi\u0107 te zanose s svojimi deli popelje v nove razse\u017enosti.<\/p>\n

Sam pravi, da v svojih grafikah pogosto posega po prikazu predmetov, ki s svojo obliko, uposto\u0161enim stanjem in mestom govorijo o dana\u0161njem stanju, ter slu\u017eijo kot simboli ali metafore.[1]<\/a> Proces fotografovega dela poteka na ra\u010dunalni\u0161kem zaslonu s pomo\u010djo programov in orodij za korekcijo fotografij, grafika se kasneje natisne na tiskalniku in v ta proces potem fotograf nima ve\u010d nobenih posegov.<\/p>\n

V teh delih prikazuje umetni\u0161ko refleksijo danega prizora. V tej seriji se navezuje na kriti\u010dni odnos fotografije do pretiranega in agresivnega fotoogla\u0161evanja, saj smo v dana\u0161njem svetu na vsakem koraku obdani s preve\u010d informacijami, ki nas po eni strani zaslepijo in distancirajo od dejanskega stanja, po drugi pa manipulirajo z na\u0161im pogledom na to stanje. Sam fotograf opozarja na to, da je k vizualnemu onesna\u017eenju okolice prispevala tudi tehnologija digitalnega tiska.<\/p>\n

Njegova dela niso zgolj dokumentarne fotografije, kar lahko zagotovo vidimo \u017ee na prvi pogled, gre za fotografovo subjektivno reakcijo na \u010das, ljudi in \u017eivljenje v mestu v katerem \u017eivi.[2]<\/a><\/p>\n

V obdobju konca prej\u0161njega stoletja je v \u010dasu krize in mo\u010dnih dru\u017ebenih sprememb dokumentiral proteste in strankarske volitve. Prav tako je pre\u010desaval bol\u0161je sejme in razne, na prvi pogled sekundarne objekte na stojnicah in terenu. Tukaj je pri\u0161el v stik s predmeti, ki so prikazovali velike ikone tistega \u010dasa, tudi v obziru politike. Za ikone bi pri\u010dakovali, da bodo postavljene na \u010dastno mesto, tukaj pa jih vidimo v skoraj pozabljenih in odtujenih okolicah, popolnoma razvrednotene. To po eni strani zopet svari na nevarnost, kateri smo predani v \u010dasu ko nas obdaja preve\u010d informacij. Opozarja na to kaj se zgodi ko pride do prevelikih sprememb v prekratkem \u010dasu in na ujetost ljudi v valu dru\u017ebenih sprememb. V tem sklopu fotografij smo postavljeni pred prizore, ki so \u010dustveno mo\u010dni ter pretresljiva dokumentacija prelomnic v \u010dasu in prostoru.<\/p>\n

Primarni namen fotografije je ta, da gledalec ob\u010duti in za\u010duti preprosto likovno in kompozicijsko harmonijo, potem pa je na gledalcu mo\u010d da izlu\u0161\u010di idejo fotografije, ki je lahko kriti\u010dna ali pa celo cini\u010dna in duhovita. Poleg tega pa te fotografije nosijo nalogo da so dokumenti o avtorju ki jih ustvarja.<\/p>\n

Fotografije Branimirja Karanovi\u010da postajajo likovno bolj pristne in prehajajo v domeno grafike, ki se hitro infiltrira v aktualne novofiguralne in fotorealisti\u010dne te\u017enje.[3]<\/a> V tej seriji slik ni namen ustvariti nekaj kratkoro\u010dnega, kar hitro vznemiri in kasneje potihne. Namen je ustvariti nekaj oprijemljivega, trajnega in pozornosti vzbujajo\u010dega.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Rebeka Ta\u0161i\u010d<\/p>\n

[1]<\/a> Ljiljana \u0106INKUL, Zgodovina je v teku in\/ali Fotografska grafika v Srbiji, Foto\/Grafika: vloga fotografije v grafiki in grafi\u010dnem oblikovanju sedemdesetih let<\/em>, Ljubljana 2022, str 202.<\/p>\n

[2]<\/a> \u0106INKUL 2022 (op.1), str 202.<\/p>\n

[3]<\/a> Sava STEPANOV, Fotografija i\/ili Grafika<\/em>, Novi Sad 2015, str. 2.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

\"\"
EPSON scanner image<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

3.8. – 9.9.2022   Branimir Karanovi\u0107 se je rodil leta 1950 v Beogradu. Diplomiral je na Fakulteti za uporabne umetnosti leta 1974 v Beogradu. Leta 1976 je magistriral iz grafike na Fakulteti za likovno umetnost v Beogradu. Od 1978 do 1997 je pou\u010deval kot profesor fotografije na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Od leta 1997 […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1728,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[57,11],"tags":[],"class_list":["post-1721","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","category-razstave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1721"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1721"}],"version-history":[{"count":2,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1721\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1734,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1721\/revisions\/1734"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1728"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1721"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1721"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1721"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}