{"id":1740,"date":"2022-12-07T08:00:30","date_gmt":"2022-12-07T07:00:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/?p=1740"},"modified":"2024-08-19T12:57:24","modified_gmt":"2024-08-19T11:57:24","slug":"natura-mortua","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2022\/12\/07\/natura-mortua\/","title":{"rendered":"Natura Mortua"},"content":{"rendered":"

Natura morta<\/strong><\/p>\n

Beseda tiho\u017eitje ali z drugimi besedami \u201enatura morta\u201c v umetni\u0161kem svetu predstavlja sopostavitev predmetov \u017eive in ne\u017eive narave na umetni\u0161kem delu. Pri tovrstnih umetnosti gre na prvi pogled za lahkotno estetiko, ampak lahko z zagotovostjo re\u010demo, da vsebujejo ogromno mero navdiha, misterioznosti, pretkanosti, domi\u0161ljije in globine. Vsaka sopostavitev predstavlja svojo unikatno zgodbo, ki gledalcu predstavi kako umetnik do\u017eivlja spoj narave in materije okoli sebe. Umetniki \u017ee od nekdaj te\u017eijo k temu, da vzamejo del sveta, ga preoblikujejo in predstavijo na svojstven na\u010din. Gre za intimni svet znotraj vsakdana. Natanko to so tudi tiho\u017eitja, svet v malem.<\/p>\n

Tiho\u017eitja z vra\u010danjem k naravi in opominjanjem na lastnosti materialnega, opozarjajo na to, da se ne moremo oklepati minljivega. Teme ki se pogosto pojavljajo pri spajanju \u017eivega z ne\u017eivim, se nana\u0161ajo na minljivost in t.i. memento mori -opominjanje na smrt. Pogosto imajo moralizacijsko vlogo ali pa preprosto ka\u017eejo na estetsko vrednost sopostavitve predmetov in s tem izpostavijo veselje do gledanja lepih stvari. Sovpadajo\u010da kompozicija pri tem je lahko \u010disto lahkotna, estetska in odprta, ali pa je tema\u010dna, stroga in ustrojena s pridihom u\u010dinka ciarro oscuro. Tematika in kompozicija ki se v \u017eanru uveljavlja \u017ee od za\u010detka umetnosti tiho\u017eitja, se pojavlja tudi na barvitosti, inovativnosti in unikatnosti skupinske razstave Fotokluba maribor.<\/p>\n

Umetnost tiho\u017eitja od ustvarjalcev zahteva ogromno domi\u0161ljije, da lahko dose\u017eejo neponovljivost pri tem \u017eanru umetnosti, saj je bilo tiho\u017eitje \u017ee ve\u010dkrat realizirano. Predmeti, ki so jih umetniki izbirali na za\u010detku razvoja so predstavli dru\u017ebene in ekonomske ideje, ki so na prvi pogled skriti za estetsko postavitvijo. Dandanes pa so umetniki ki se ukvarjajo s tovrstnimi idejami popolnoma prepu\u0161\u010deni lastni atribuciji in presoji. V razstavljenih delih na tokratni razstavi smo pri\u010da \u0161tevilnim odli\u010dnim idejam in svetovom tiho\u017eitja, ki izra\u017eajo osebne refleksije umetnikov, ki so se pri svojih tiho\u017eitjih poslu\u017eevali tako tradicionalnih postavitev predmetov, izrazitih juksapozicij \u017eive narave in ne\u017eivih predmetov, nanos na izrazito ne\u017eivo in hladno naravo, misterijev, igre svetlobe in senc, opominjanje na potro\u0161no dru\u017ebo, igrivost vsakdana ki ga popolnoma priredijo svojemu o\u010desu in igri, do resnej\u0161ih tem kot je memento mori dose\u017een s precizno subtilnostjo. Na te na\u010dine postavljajo objektivni pomen dolo\u010denih predmetov pod vpra\u0161aj, konvencionalna prepri\u010danja prilagodijo lastni inspiraciji in nas izzivajo da se poslu\u017eimo globjega pogleda in razmi\u0161ljanja.<\/p>\n

Tokratna dela razstave se poslo\u017eujejo razpoznavanja lepote v naravi, \u017eivljenju in vsega kar je bilo iz tega vzeto in ustvarjeno. Prikazana so dela, ki ka\u017eejo na odnos posameznika do narave, \u017eivega in ne\u017eivega, idejnega in naklju\u010dnega ter preprostega in simboli\u010dnega. Dela predstavljajo umetnike, sopstavitve odra\u017eajo intimo \u010dustev posameznika v trenutku, nemalokrat neponovljivost, ki se izra\u017ea v vsaki kompoziciji. Za laika je ideja ureditve sveta temeljena na jasnih pravilih, tiho\u017eitje pa je svet, ki ga lahko umetnik priredi po svoje in nad njim izrazi lastno voljo in idejnost, ki je na makro-ravni nemogo\u010da. Predstavljajo okno v drug svet v prirejenost in identiteto umentika, ki nam pri\u010dara velik spekter pomenov in skrivnosti. Ideje in razlage ki se porodijo pa nam prav tako postavijo mo\u017enost lastnega razmi\u0161ljanja in drobljenja nekega koncepta na manj\u0161e sestavne delce.<\/p>\n

Kar dobro dokazujejo sodelujo\u010di na razstavi je razse\u017enost ki ga pri tiho\u017eitju dovoljuje fotografija. Odkrivati namre\u010d pomaga igro med obliko in barvo, med napetostjo kompozicije in fizi\u010dnostjo predmetov, ter monumentalnostjo predmetov in povezavo preko prostorov med njimi. Pri delih je manj poudarjen naturalisti\u010dni prikaz predmetov in bolj izrazit\u00a0 kompleksen pogleda na materialni svet.<\/p>\n

Umetniki ki se predstavljajo na toratni razstavi preko tiho\u017eitja predstavijo ve\u010dplastnost in slikovitost temperamenta. V vsaki sliki je vidna komunikacija med fotografom z umetnino. Vsaka slika predstavlja fotografov odnos do \u017eivljenja pa naj bo ta igriv, domi\u0161ljav, zapeljiv, opominjajo\u010d, skrivnosten ali prikazan z dolo\u010deno mero skepse.<\/p>\n

Fotografi tokratne skupinske razstave so si za nalogo zadali prikazati svet v malem skozi svoje o\u010di. Zadali so si prikazati lasten vidik odnosa posameznika do narave in materialnega sveta ki jo oblikuje. Vsak od sodelujo\u010dih je na fotografijo preslikal intrigantno, izpovedno in celo liri\u010dno zgodbo, katera nas odkrito vabi da se pri delu ustavimo ter si ga pobli\u017eje pogledamo.<\/p>\n

Rebeka Ta\u0161i\u010d<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

BIOGRAFIJE AVTORJEV:<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Gero Angleitner<\/strong>, (1943) Maribor\u010dan od rojstva, s fotografijo se ukvarja \u017ee ve\u010d kot 50 let. Spo\u010detka s \u010drno belo tehniko, kasneje z barvnimi diapozitivi in od leta 1975 z barvnimi negativi. S prihodom digitalizacije je \u00bbpreklopil\u00ab na elektronske medije in tako \u017ee dvajset let fotografira\u00a0 z digitalnimi fotoaparati. Od leta 1996 je \u010dlan Fotokluba Maribor.
\nOd leta 1995, ko je na prigovarjanje prijateljev organiziral svojo prvo samostojno razstavo, je do sedaj razstavljal na 45 samostojnih razstavah in na preko 30 skupinskih. Od leta 2008 oblikuje fotoknjige. Glavni motivi so narava, utrinki s potovanj in kulturni dogodki.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Bosiljka Ambro\u017e<\/strong> \u017ee desetletja u\u017eiva v fotografiranju. Je ve\u010dletna \u010dlanica Fotokluba Maribor. Ob\u010dasno sodeluje tudi na razstavah kluba.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Mihael Brun\u010dko<\/strong> (1974), \u017eivi in dela v Mariboru. S fotografijo se ukvarja od leta 2016. \u010clan fotokluba je od leta 2018. Ime je tri samostojne razstave ter sodeloval na \u0161estnajstih skupinskih razstavah. Ukvarja se z uli\u010dno, portretno in pokrajinsko fotografijo. Veliko \u010dasa posveti tudi odkrivanju \u010darov analogne fotografije, narejenih s fotoaparatom srednjega formata.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Anja Cigala<\/strong> je doma sem iz Dravograda, trenutno \u017eivi na Cvenu v okolici Ljutomera. Po poklicu je magistrica gradbeni\u0161tva. S fotografijo se intenzivneje ukvarja pribli\u017eno 5 let. Sodelovala je na letni pregledni razstavi Fotokluba Maribor 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021 ter tudi na skupinski razstavi \u010dlanov Fotokluba Maribor: Pokrajina. Leta 2018 je prejela priznanje za posebno nagrado \u010dlanstva Fotokluba Maribor, zato je imela samostojno razstavo, ki se je imenovala Slikarjev dan. Rada fotografira pokrajine v razli\u010dnih letnih \u010dasih in naravo v njenih posebnih detajlih. Zanimive so ji stavbe oziroma objekti, \u0161e posebej nevsakdanji. Na splo\u0161no pa pravi, da fotografira vse tisto, kar ji pade v o\u010di in se ji zdi zanimivo in atraktivno.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Janja Cizelj <\/strong>se je z analogno fotografijo za\u010dela ukvarjati pred pribli\u017eno tridesetimi leti. \u010clanica Fotokluba je od leta 2014 dalje. Sodelovala je na ve\u010d skupinskih razstavah doma in v tujini ter na dveh samostojnih razstavah.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Ivo \u010cerle<\/strong> (1935) se uvr\u0161\u010da med avtorje, ki so se predstavili na razstavi Fotografija mariborskega kroga leta 1971 v Mariboru. Osnovno fotografsko znanje je dobil v fotolaboratoriju propagandnega oddelka v Metalni Maribor, kjer je bil zaposlen, nato ga je izpopolnil v Fotoklubu Maribor. Leta 1972 je prejel naziv kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in leta 1981 AFIAP (Artiste FIAP), ve\u010dkrat se je uvrstil med najuspe\u0161nej\u0161e razstavljalce v Sloveniji in Jugoslaviji. Zaposlen je bil kot grafi\u010dni oblikovalec, kar je vplivalo tudi na njegovo fotografsko ustvarjanje. Ukvarjal se je s fotografiko, fotomonta\u017eo in fotografijo, njegov opus obsega tudi slikarstvo. Svoja dela je razstavil na \u0161tevilnih razstavah doma in v tujini ter zanje prejel vrsto nagrad.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Du\u0161an Gaj\u0161ek<\/strong> (1948) rojen v Celju, \u017eivel v Roga\u0161ki Slatini, kjer je kon\u010dal osnovno \u0161olo. V srednjo tehni\u0161ko \u0161olo se je vozil v Celje. Med \u0161tudijem strojni\u0161tva spoznava tudi fotografijo. Fotografira, razvija filme in izdeluje fotografije v \u010drno-beli tehniki. S prihodom digitalne tehnike se je za\u010del ukvarjati z ra\u010dunalni\u0161ko obdelavo fotografij. V letu 2012\u00a0 je postal aktiven \u010dlan Foto kluba Maribor. Sodeluje na skupinskih razstavah Fotokluba in je postavil 12 samostojnih razstav.<\/p>\n

Bojan Gol\u010dar<\/strong>\u00a0(1966) s fotografijo naslavlja dru\u017ebena in bivanjska vpra\u0161anja, odnos do kulturne dedi\u0161\u010dine ter odnos \u010dloveka do\u00a0svojega\u00a0naravnega okolja. Je avtor dveh fotografskih monografij. Predstavil se je na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Pri fotografskem ustvarjanju uporablja fotografije, ki jih s pomo\u010djo digitalnih orodij oblikuje \u00a0v \u017eeleno vizualizacijo sporo\u010dila.<\/p>\n

Bojan Hajdu<\/strong> (1975) rojen v Novem Sadu je \u010dlan kluba od leta 2017. S fotografijo se ukvarja od leta 2013 naprej. Fotograf je sodeloval na 12 skupinskih razstavah, ter \u0161tirih 4 samostojnih. Je dobitnik srebrne medalje za skupinsko razstavo \u010dlanov kluba, ki je nosila naslov Diptih, ob kateri je iz\u0161la tudi \u010dasopisna objava v \u0160tajercu. Nekatere razstave so bile objavljene v klubskih katalogih.<\/p>\n

Mihael Kacafura<\/strong>, po izobrazbi, in\u017eenir elektrotehnike, diplomirani ekonomist in magister poslovnih znanosti. S prvimi fotografskimi koraki se je sre\u010dal \u017ee v osnovni \u0161oli, ter nato\u00a0 v Ljubljani, v Domu tehni\u0161kih \u0161ol, kjer je deloval fotografski kro\u017eek. Leta 1998 je nabavil prvi digitalni aparat in od takrat dalje se posve\u010da zgolj digitalni fotografiji.\u00a0 Glavni \u017eaner so mu akti-\u017eenska telesa, posve\u010da pa se tudi krajinski fotografiji, portretom in v manj\u0161i meri tiho\u017eitjem. Od leta 2011 je aktivni \u010dlan Foto kluba Maribor. V lanskem letu mu je za fotografske uspehe, mednarodna fotografska zveza FIAP podelila naziv AFIAP – fotograf artist. Od leta 2006 do danes je imel 83 skupinskih in 14 samostojnih razstav.<\/p>\n

Anita Kirbi\u0161 <\/strong>(1955), je \u010dlanica Foto kluba Maribor, razstavljalski naziv F2 FZS, se s fotografijo\u00a0 ukvarja zadnjih 18 let. Zanimajo jo razli\u010dne teme, predvsem pa stara arhitektura, ljudje in ulica, lepote narave, v zadnjem \u010dasu pa se\u00a0 veliko ukvarja\u00a0\u00a0 z dokumentarno fotografijo. Izra\u017ea se predvsem\u00a0 v barvni,\u00a0 \u010deprav ji je velik izziv \u010drnobela fotografija. Imela je\u00a0 40 samostojnih razstav v razli\u010dnih razstavi\u0161\u010dih\u00a0 po Sloveniji, in prav tolikokrat\u00a0 je razstavljala v okviru\u00a0 skupinskih rastav doma in v tujini.\u00a0 Sodelovala je na pribli\u017eno 60 foto nate\u010dajih doma in v tujini, kjer je imela ve\u010d sprejetih in nagrajenih fotografij. Fotografije objavlja v razli\u010dnih\u00a0\u00a0 medijih (\u010dasopisi, revije, knjige\u2026) in na spletu. V zadnjem \u010dasu se presku\u0161a tudi z foto filmi, na mednarodnem festivalu je prejela zlato plaketo in prvo nagrado za reporta\u017eo \u00bbPtuj, mesto muzej\u00ab, kon\u010duje pa celove\u010derni film Jakob, moj kraj.\u00a0 Pred nekaj leti je izdala svojo prvo otro\u0161ko literarno delo \u2013 fotkanico \u00bbKo\u0161trun\u010dek Piko\u00ab. Letos je bila prejemnica zlatega ob\u010dinskega grba Ob\u010dine Pesnica.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Branko Koni\u010dek<\/strong> (1957), \u010dlan Fotokluba Maribor od leta 1981. Sodeloval na ve\u010d kot 200 razstavah z ve\u010d kot 500 sprejetimi fotografijami. Prejel 28 nagrad in pohval. Pripravil ve\u010dje \u0161tevilo samostojnih razstav doma in v tujini. Odmevnej\u0161e so bile v Fotogaleriji Stolp v Mariboru, v galeriji Fotokluba Zagreb, v Vara\u017edinu, v Avstriji se je predstavil v Mestni hi\u0161i v Grazu, v Knittelfeldu, na Dunaju in v Feldbachu ter v Bergeracu v Franciji. V Fotoklubu Maribor je opravljal vrsto funkcij in se trudil za razvoj in \u0161irjenje ugleda kluba, umetni\u0161kega ateljeja in Fotogalerije Stolp, za kar mu je bil podeljen naziv zaslu\u017enega \u010dlana.\u00a0 Leta 2006 mu je Zveza kulturnih dru\u0161tev v Mariboru podelila priznanje z plaketo za izjemen prispevek k dose\u017ekom mariborskega fotografskega kroga. Trenutno se ukvarja izklju\u010dno z infrarde\u010do \u010drno-belo fotografijo v digitalni tehniki ter\u00a0 na tem podro\u010dju dosega izjemne uspehe.<\/p>\n

Jo\u017ee Marini\u010d<\/strong> se s fotografijo ukvarja iz osnovno\u0161olskih<\/p>\n

let. Na za\u010detku je samostojno razvijal \u010drno bele fotografije. Kasneje je delal na barvni in DIA fotografiji. S fotografijo \u017eeli zamrzniti trenutek in ga prenesti v \u010das ki prihaja. Dela na krajinski, makro in projektni fotografiji.<\/p>\n

M<\/strong>atja\u017e<\/strong> M<\/strong>elan\u0161ek<\/strong> (1970) po poklicu univerzitetni diplomirani in\u017eenir metalurgije, zaposlen v podjetju, ki se ukvarja s predelavo aluminija. V svojem prostem \u010dasu se ob\u010dasno ukvarja s \u0161portom. Zanimajo ga predvsem kolesarjenje, pohodni\u0161tvo ter smu\u010danje. \u010clan fotokluba je od leta 2010, istega leta so se zvrstile prve skupinske razstave. Prve fotografije je naredil \u017ee kot osnovno\u0161olec. Danes se poslu\u017euje digitalne tehnike.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Maja Modrinjak<\/strong> (1984) rojena v Mariboru. Kon\u010dala je Srednjo \u0161olo za oblikovanje in fotografijo, diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko, na oddelku za Medijske komunikacije, smer RTV produkcija. Nato je obiskovala strokovno \u0161olo za fotografijo v Se\u017eani, kjer je pridobila naslov in\u017eenir fotografije. S fotografijo se je spoprijateljila \u017ee zgodaj, zaradi o\u010deta, znanega mariborskega fotografa, ki je bil njen prvi u\u010ditelj – mentor in \u0161e naprej ostaja njen vzornik. Na podro\u010dju fotografije nadaljuje njegove poti in i\u0161\u010de svoja lastna spoznanja. Privla\u010dijo jo raznovrstni motivi ter razli\u010dne smeri fotografije, od avtorsko – umetni\u0161ke, arhitekturne do reporta\u017ene, senzacionalisti\u010dne. \u017de nekaj let se ukvarja tudi z videom. Kot snemalka in kamermanka sodeluje z razli\u010dnimi tv in produkcijskimi hi\u0161ami. Imela je \u010dez 35 skupinskih, in 14 samostojnih razstav v razstavi\u0161\u010dih v Mariboru in drugod.<\/p>\n

Vinci Oblak <\/strong>se s fotografijo se ukvarja zadnjih pet let. Najraje ima fotografijo \u017eivali in \u0161porta, vedno bolj pa tudi uli\u010dno fotografijo. Poleg digitalne ga zanima tudi analogna tehnika, pred kratkim je za\u010del z delom v temnici. Hodi v drugi letnik Druge gimnazije Maribor. Sodeluje na razli\u010dnih razstavah fzs, jskd, \u0161olskih in seveda tudi klubskih.<\/p>\n

Breda Pre\u0161eren<\/strong> \u00a0velikim veseljem fotografira \u017ee mnogo let. \u017divljenja brez pogleda skozi objektiv si ne predstavlja.\u00a0 Je \u010dlanica Fotokluba Maribor in sodeluje na mnogih nate\u010dajih in razstavah. Nazadnje je prejela 2. nagrado na JSKD Pomladne zgodbe 2022. Preko Fotokluba na organiziranih izobra\u017eevanjih pridobiva nova znanja in fotografske tehnike.Imela je \u017ee 30 samostojnih razstav in sodelovala na klubskih razstavah. V Dija\u0161kem domu Lizike Jan\u010dar je organizirala ve\u010d mednarodnih fotografskih nate\u010dajev. Najraje se poda v naravo, ob\u010duduje spreminjanje le te, obiskuje mesta, odkriva zanimivo arhitekturo. Na svojih poteh sre\u010duje in fotografira ljudi in dogodke. Rada se poigrava s posebnostmi in detajli.<\/p>\n

Rasto Pu\u0161auer<\/strong> je ljubiteljski fotograf, ki je \u010dlan Fotokluba Maribor od leta 2016. S fotoaparatom in kamero dokumentira popotni\u0161ke utrinke, zanimata pa ga tudi arhitektura in narava. Svoje fotografije, je predstavil na klubskih ve\u010derih. S svojimi fotografijami je od leta 2017 sodeloval na letnih preglednih razstavah \u010dlanic in \u010dlanov Fotokluba Maribor z naslovi Linije in ploskve, Diptih, Minimalizem in Portret.<\/p>\n

Suzana Pu\u0161auer<\/strong>, je ljubiteljska fotografinja, ki \u017eivi in ustvarja v Mariboru. Preizku\u0161a se v razli\u010dnih \u017eanrih, najbli\u017eja sta ji krajinska in \u017eivalska fotografija. Od leta 2014 je \u010dlanica Fotokluba Maribor pod okriljem katerega sodeluje na nate\u010dajih in razstavlja na skupinskih razstavah. Leta 2016 je\u00a0 v okviru nate\u010daja ob 80-letnici Fotokluba Maribor sodelovala na fotografski razstavi \u00bbMaribor neko\u010d in danes\u00ab v Fotografskem muzeju Maribor ter imela svojo prvo samostojno razstavo\u00a0 \u00bbUtrinki s sprehodov\u00ab v okviru Festivala fotografije Maribor. Leta 2014 in 2016 je sodelovala je pri organizaciji postavitve in otvoritve razstav \u010dlanov Fotokluba Maribor na UM FERI.\u00a0 Leta 2018 je s svojo fotografijo sodelovala na dogodku v okviru evropske kulturne dedi\u0161\u010dine “Kjer preteklost sre\u010da sedanjost” leta 2019 pa na dogodku \u00bbDedi\u0161\u010dina # umetnost # razvedrilo”. S svojimi fotografijami se je preizkusila\u00a0 tudi v fotografski igri GuruShots.<\/em><\/p>\n

Gregor Radonji\u010d<\/strong> \u017eivi v Mariboru. Fotografsko ustvarja in razstavlja \u017ee 30 let, in sicer od zgodnjih devetdesetih let. V njegovi dosedanji biografiji je 32 samostojnih razstav, ve\u010d kot 60 skupinskih razstav v tujini in Sloveniji, tri izdane fotoknjige (Drevesa, Piramide upanja, V daljavo zazrte o\u010di) in ve\u010d multimedijskih nastopov. Dvakrat je bil izbran v program Slovenskega meseca fotografije Photonic Moments in Festivala fotografije Maribor ter dvakrat v galerijski izbor za Art Photo Budapest (Galerija Photon). V zadnjih dveh desetletjih in pol je prejel ve\u010d nagrad Fotografske zveze Slovenije in \u0161tevilne nominacije (honorable mentions) na ve\u010d uglednih svetovnih spletnih odprtih pozivih. Njegovo delo je bilo predstavljeno v ve\u010d tujih fotografskih revijah (On Landscape, Artdoc Magazine).<\/p>\n

Branimir Ritonja<\/strong>\u00a0je priznani slovenski fotograf, ki se je javnosti predstavil z ve\u010d kot petdesetimi samostojnimi razstavami. S fotografijo se je za\u010del ukvarjati \u017ee v osnovni \u0161oli, bolj resno pa v za\u010detku osemdesetih, ko je postal \u010dlan Fotokluba Maribor. V njem je spoznal znane mariborske fotografe, med njimi tudi Ivana Dvor\u0161aka, ki je postal njegov mentor. V okviru kluba se je veliko nau\u010dil in za\u010del kmalu prejemati nagrade.\u00a0 Je avtor ve\u010d fotografskih knjig, fotografskega materiala monografskih publikacij in katalogov ve\u010d likovnih umetnikov.\u00a0\u00a0Za svoje delo na fotografskem podro\u010dju je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja, med drugim\u00a0Glazerjevo listino, zlato plaketo Zveze kulturnih dru\u0161tev Slovenije, medaljo na Le Salon des Beaux Arts, Carrousel du Louvre, v Parizu, srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, posebno nagrado na likovnem festivalu v Kranju. Ob fotografiji se ukvarja \u0161e z videom in filmom. Je \u010dlan in dolgoletni predsednik Fotokluba Maribor, \u010dlan Zveze dru\u0161tev slovenskih likovnih umetnikov in Dru\u0161tva likovnih umetnikov Maribor. Velja za enega izmed najvidnej\u0161ih mojstrov sodobne slovenske fotografije.<\/p>\n

Ivo Rode <\/strong>(1895) \u0161e vedno pravi, da je Maribor\u010dan, \u010deprav \u017ee 20. leto \u017eivi v Jakobskem dolu. Fotografira \u017ee nekaj desetletij. Prej se je ukvarjal s fotografiranjem dru\u017eine in narave. Odkar \u017eivi sam, pa je za\u010del podrobneje spoznavati fotoaparat in pravila fotografiranja. \u0160e vedno najraje fotografira naravo in naklju\u010dne ljudi. \u010clan fotokluba je \u017ee dve leti, fotografije je razstavljal na skupinskih foto razstavah, kot na primer v DU Podravja in ZDUS Slovenije. Na foto nate\u010daju EKO Drava 2021 je dobil zlato medaljo.<\/p>\n

Zvonko Strm\u0161ek<\/strong>, \u010dlan fotokluba Maribor je \u017ee ve\u010d let. S fotografijo se, zaradi drugih obveznosti, ukvarja precej manj, kot bi si \u017eelel, ko pa najde \u010das za pogled skozi objektiv, pa pravi, da je to zmeraj prijetno pre\u017eivet \u010das.<\/p>\n

Bojan \u0160enet <\/strong>(1947), gradbeni in\u017eenir, od leta 2006 v pokoju, aktivni \u010dlan Fotokluba Maribor od 2006 dalje. Sodeluje na vseh klubskih razstavah, imel je tudi ve\u010d samostojnih razstav. Najbolj ga pri delu pritegne pokrajina, arhitektura, razni detajli, ulica in \u0161e kaj o\u010desu estetsko prijetnega.<\/p>\n

Ivo Usar<\/strong> (1953), rojen Maribor\u010dan, \u017eive\u010d na Studencih, se s fotografijo spoznava \u017ee ve\u010d desetletij. Resneje se z njo ukvarja v zadnjih letih, ko je svoj \u010das postavil v drug, manj obligatoren kontekst. Prav dajanje konteksta stvarem, ki nas obdajajo, je nekaj, s \u010dimer bi vsaj pribli\u017eno lahko orisali njegov odnos do stvarstva. Tega je \u017ee zdavnaj rad ujel v objektiv. Univerzitetni diplomirani pravnik rad potuje, bere, kuha, oku\u0161a in predvsem pomni. Sli\u0161ano, prebrano in videno. Slednje predvsem skozi fotografije, saj je dokaj pogosto oven\u010dan s fotoaparatom v iskanju vedno novih motivov. Pa naj gre za portretno, fotografijo pokrajine ali nekaj tretjega. Iva Usarja fotografija izpopolnjuje in navdihuje. Sodeloval je na ve\u010d skupinskih razstavah in pripravil eno samostojno v okviru Festivala fotografije Maribor.<\/p>\n

Teodor Veingerl<\/strong> je in\u017eenir ra\u010dunalni\u0161tva in informatike, ki distanco od vsakodnevne stroge ra\u010dunalni\u0161ke logike i\u0161\u010de v fotografskem ustvarjanju. Najljub\u0161i so mu nevsakdanji motivi. Na pol za \u0161alo pravi, da je to mnogokrat nehvale\u017eno delo, vendar ga nekdo kljub temu mora opravljati. Kajti nevsakdanje podobe vsakdanjega sveta, \u0161e posebej njegovi najbolj bizarni posamezni trenutki, so mnogo prepomembne, da bi jih prepustili pozabi. S fotografijo se ukvarja od sredine 70-ih let. Intenzivno se posve\u010da od prehoda na digitalno tehniko leta 2006. Doslej je imel 13 samostojnih in ve\u010d deset skupinskih razstav. Za svoje umetni\u0161ko ustvarjanje je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja.<\/p>\n

Rasta Vre\u010dko,<\/strong> rojena v Celju, je po kon\u010dani Srednji \u0161oli za oblikovanje diplomirala iz slikarstva na Pedago\u0161ki fakulteti v Mariboru. Na Univerzi v Ljubljani je specializirala iz likovne terapije. Fotografsko se je izpopolnjevala v ZDA. Opremila je ve\u010d knjig, koledarjev, katalogov in objavljala fotografije v revijah in \u010dasopisju. Razstavljala je v Avstraliji, ZDA, Evropi ter prejela nagrade v Avstriji, Italiji in Sloveniji.<\/p>\n

Branko Zorovi\u0107<\/strong> se je leta 1983 kot \u010dlan Fotokluba Maribor\u00a0 za\u010del aktivno ukvarjati s fotografijo. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoja dela je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) mu je leta 1998 na osnovi dose\u017eenih rezultatov in ocene kolekcije fotografij dodelila naziv AFIAP (Artiste FIAP), leta 2001 pa naziv EFIAP (Excellence FIAP).<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Natura morta Beseda tiho\u017eitje ali z drugimi besedami \u201enatura morta\u201c v umetni\u0161kem svetu predstavlja sopostavitev predmetov \u017eive in ne\u017eive narave na umetni\u0161kem delu. Pri tovrstnih umetnosti gre na prvi pogled za lahkotno estetiko, ampak lahko z zagotovostjo re\u010demo, da vsebujejo ogromno mero navdiha, misterioznosti, pretkanosti, domi\u0161ljije in globine. Vsaka sopostavitev predstavlja svojo unikatno zgodbo, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1743,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[46,57,11],"tags":[],"class_list":["post-1740","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualne-razstave","category-novice","category-razstave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1740"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1740"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1740\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1961,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1740\/revisions\/1961"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1743"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1740"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1740"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1740"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}