{"id":1806,"date":"2023-05-17T10:35:58","date_gmt":"2023-05-17T09:35:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/?p=1806"},"modified":"2023-06-29T10:09:55","modified_gmt":"2023-06-29T09:09:55","slug":"novaf","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2023\/05\/17\/novaf\/","title":{"rendered":"novaF"},"content":{"rendered":"

NOVA F<\/u><\/strong><\/p>\n

\n

Sodobno fotografijo je kot vse sodobne umetni\u0161ke smeri nemogo\u010de posplo\u0161iti v opis, ki bi ustrezal vsem smerem in slogom. Razvoj tehnologije, mo\u017enost poseganja po starej\u0161ih tehnikah, povezovanje z drugimi umetni\u0161kimi zvrstmi in neomejene mo\u017enosti konceptualnega pristopa, ustvarjajo fotografsko pokrajino, ki nikoli do sedaj ni bila bolj raznolika in razgibana ter popolnoma svobodna v poseganju po izraznih medprostorih. Klasi\u010dne smeri kot so portret, krajina in dokumentarna fotografija pridobivajo redefinicije in plasti, ki jih jasno lo\u010dijo od njihovih predhodnih realizacij, umetniki se bolj kot kadarkoli poprej zavedajo pomembnosti koncepta ustvarjenih serij. Tudi navidezno klasi\u010dno fotografska dela avtorji plastijo z pozorno premi\u0161ljeno intenco ustvarjanja in konceptualno noto, ki do potankosti osmisli nastalo delo. Nova F cilja k pregledu izbranih del iz podro\u010dja zadnjih let sodobne fotografije. Razstava nima krovne tematske usmeritve, njen namen je, da izpostavi delo nekaterih avtorjev, ki pomembno prispevajo k razvoju fotografske umetnosti in avtenti\u010dno reprezentira njihovo delo brez usmerjenega podrejanja njihovega koncepta. Popolna svoboda razstavljanja omogo\u010da jasen vpogled v estetiko in ustvarjalno polje razstavljenega umetnika, prav tako pa jasno ori\u0161e njihovo individualnost, ko je ta v kontrastu z drugo svojstveno izraznostjo. Enajst izbranih umetnikov iz ve\u010d generacij predstavlja nabor razli\u010dnih fotografskih usmeritev in pestrost tematskih polj. Majhen izsek sodobne fotografske produkcije predstavlja \u0161tevilne mo\u017enosti izra\u017eanja in ustvarja vzor\u010dni pregled slovenske sodobne fotografije in napredno misle\u010dih umetnikov, ki krojijo trenutno umetni\u0161ko sceno.<\/p>\n

Simon Chang <\/strong>– Drag Queens in Slovenia <\/strong><\/p>\n

Simon Chang (1978) <\/strong>je projekt fotografiranje kraljic preobleke za\u010del v letu 2021, ko je bila politi\u010dna klima v Sloveniji izrazito napeta in definirana z valom konservatizma. V istem letu se je na Metelkovi odvila prva Dragoslavia<\/em>, prilo\u017enost za prikaz kreativnosti, druga\u010dnosti in unikatne izraznosti. Chang je dokumentiral zaodrje in nastope kraljic preobleke, ki so v tistem trenutku \u0161e posebej jasno orisale politi\u010dnemu stanju nasprotno vzdu\u0161je svobode in neustra\u0161nosti. Fotografije izkazujejo fotografov intimen pogled s poudarjeno noto empati\u010dnosti in podpore, vizualno pa presegajo striktno dokumentarnost in dosegajo pristno predstavitev, ki se\u017ee preko njihove odrske persone in omogo\u010da edinstven vpogled v pestrost in subkulture.<\/p>\n

Jo\u0161t Franko – We are All Jokers Here <\/strong><\/p>\n

Dru\u017ebeno anga\u017eirana fotografija Jo\u0161ta Franka (1993) <\/strong>od samih za\u010detkov necenzurirano in \u010dustveno avtenti\u010dno izpostavlja dele dru\u017ebe, od katerih ta prepogosto odvrne pogled. Sopostavitev fotografije in igralnih kart se navezuje na policijsko intervencijo v ilegalnem begunskem tabori\u0161\u010du v bli\u017eini Velike Kladu\u0161e, ki je rezultirala v uni\u010denju tabori\u0161\u010da in za\u017eigu lastnine. Med stvarmi, ki so pre\u017eivele uni\u010denje je bil tudi paket kart, begunci pa so pri\u010deli s postavljanjem novega tabori\u0161\u010da, navajeni na kruto igro sistema in dehumanizirajo\u010de dogodke, ki se lahko kon\u010dajo tudi s smrtjo. Mohammad, eden od beguncev je jutro po pregonu rekel: \u00bbKri\u017ei in karo in pike in srca\u2026dame, kralji, asi. Ampak tu smo vsi jokerji.\u00ab<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Luka Hernet \u2013 Mraz <\/strong><\/p>\n

Serija Luke Herneta (1998) <\/strong>se je pri\u010dela pozimi 2023, kot \u017eelja po dokumentiranju vpliva \u010dlovekovega tesnega odnosa z naravo in na\u010dina kako ta vpliva na posameznikovo po\u010dutje.\u00a0 Fotografije prisotnost \u010dloveka izra\u017eajo brez njegove fizi\u010dne pojave in neposredno reflektirajo umetnikova \u010dustva, vnesena v prizore, ki so ga obdajali. Mraz in tesnoba se pove\u017eeta in odra\u017eata v hladnih tonih, truplu lisice in mrtvih rastlinah, podobe pa odra\u017eajo jezo, \u017ealost, osamljenost, izlo\u010denost in obup. Iz\u010di\u0161\u010dena in abstrahirana estetika Luke Herneta nudi senzibilen prikaz neo\u010ditnega in se izogiba dobesednim upodobitvam, s tem pa ustvarja vizualno ti\u0161jo fotografijo prepojeno s premi\u0161ljeno izraznostjo.<\/p>\n

Andrej Lamut \u2013 Mnemosis <\/strong><\/p>\n

Andrej Lamut (1991) se <\/strong>v seriji Mnemosis ukvarja s parahipnagogijo, stanje med spanjem in budnostjo. Prikazan je medprostor<\/em> materialne resni\u010dnosti in \u010dlove\u0161ke podzavesti, ki ga spremljajo utrinki misli, uvidov in kreativnosti. Kljub njihovi markantnosti so hitro pozabljeni, ko \u010dloveka preplavi spanec, a delujejo kot ostanki dneva, vizualna materializacija oddaljenih, nedostopnih misli. Fotografije ne poustvarjajo mentalnega stanja, temve\u010d gradijo atmosfero izku\u0161nje. Podobe so delno nedolo\u010dljive, be\u017ee\u010de, dajejo vtis, da se lahko ponavljajo v krogu, ko skozi njihovo hipno pojavnost funkcionirajo kot simbolni ozna\u010devalec posameznikove psihe. Arhetipska kvaliteta podob nam daje ob\u010dutek skoraj poznanega, a dovolj oddaljenega, da je izven na\u0161ega dosega, kot parahipnagogija sama. <\/em><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Tilyen Mucik \u2013 Floriography<\/strong><\/p>\n

Tilyen Mucik (1995) <\/strong>se v svojem umetni\u0161kem izrazu v velikem delu posve\u010da naravi in botaniki. Serija Floriography<\/em> \u017ee z naslovom tematizira jezik ro\u017e, ki je skozi kripti\u010dno uporabo simbolizma rastlin na\u0161el mesto v \u0161tevilnih svetovnih kulturah in imel v \u010dasu Viktorijancev celo svoje ro\u017ene slovarje, ki so ljudem pomagali razvozlati pomen posameznega \u0161opka ali v umetnosti uporabljene simbolike ro\u017e. Triptih vna\u0161a nove poglede na rastlinska tiho\u017eitja\u00a0in izkazuje pripovedne mo\u017enosti rastlinske fotografije \u017ee samo preko atmosferi\u010dno sanjavega, a direktnega likovnega pripovedovanja. S sodobnimi estetskimi pristopi fotografinja opominja na delno pozabljena znanja in \u010dlove\u0161ke prakse, ter usmerja svoj pogled v naravo, ki jo umetnica do\u017eivlja tudi kot prostor \u0161tevilnih mo\u017enosti likovnega raziskovanja.<\/p>\n

Ajda Podgorelec \u2013 Avtoportreti, druga generacija <\/strong><\/p>\n

Fotokola\u017e Ajde Podgorelec (2000)<\/strong> je sestavljen iz ve\u010d digitalno manipuliranih avtoportretov. Na prvi pogled jih preveva kreativna eksperimentalnost, \u00a0igrivost in neobremenjenost, ki se lahko navezuje tudi na trenutno dru\u017ebeno tendenco \u00bbselfijev\u00ab in njihove vtkanosti v vsakdan. Pod povr\u0161jem prirejene podobe obraza govorijo o prevpra\u0161evanju lastne identitete in izmuzljive samopodobe, ki se lahko spreminja iz dneva v dan ter ve\u010dno ostaja v formativnem stanju. Nakazan je razmislek o pomembnosti lastnega videza, in njegovega vpliva na okolico in \u010dloveka samega, obenem pa dela redefinirajo dolgo tradicijo portretov in avtoportretov, ter odstranjujejo element strogo resne samo-reprezentacije v vlogi dru\u017ebene persone.<\/p>\n

Sandra Po\u017eun \u2013 Daughters of Saul <\/strong><\/p>\n

Naslov, navezujo\u010d na film Son of Saul,<\/em> je fotografinja Sandra Po\u017eun (1972) <\/strong>uporabila kot dodatno pripovedno sredstvo spremljajo\u010de njeno fotografijo, ki sledi njeni umetni\u0161ki usmerjenosti v (prevladujo\u010de) \u017eenske akte. Umetnica prioritizira \u017eenski pogled, telo kot nosilec pripovednosti in ume\u0161\u010danje v nepri\u010dakovana, pogosto zapu\u0161\u010dena okolja, ki reflektirajo \u010dlovekovo notranje dogajanje. Tema\u010dnost njene fotografije je bogato razslojena in naslavlja tako vpra\u0161anja med\u010dlove\u0161kih odnosov kot odnos med dru\u017ebo in obstojem \u017eenske\/\u017eenskosti znotraj sistema. Fotografija prikazuje pretresljiv prizor, kjer interpretacija usode \u017eensk in vzrokov zanjo ostane na gledalcu, implicirano pa je zatrtje \u017eenske, ki ga lahko stra\u0161ljivo preprosto pripi\u0161emo naboru zunanjih faktorjev.<\/p>\n

Gregor Radonji\u010d \u2013 Kras<\/strong><\/p>\n

Serija fotografij Gregorja Radonji\u010da (1964)<\/strong> prikazuje po\u017egani kra\u0161ki gozd v letu 2022. Fotografije so bile posnete samo par tednov po najve\u010djih po\u017earih v zgodovini Slovenije na najbolj prizadetih lokacijah, ko je bilo v gozdovih \u0161e vedno \u010dutiti mo\u010dan vonj po po\u017eganem. Predstavljajo nadaljevanje umetnikovega fotografskega raziskovanja pokrajin, ki je tudi sicer njegovo glavno motivno podro\u010dje in ponujajo dragoceno dokumentarno vrednost po\u017earov. Ta je dodatno atmosferi\u010dno poudarjena s postprodukcijo, ki ponudi \u0161tiri razli\u010dna nastala vzdu\u0161ja po naravni katastrofi ter ori\u0161e novo napisano zgodovino tega prostora, ki ga je zaznamoval ogenj kot ultimativni simbol degradacije na eni strani, na drugi strani pa so v fotografije vpeti fotografovi lastni ob\u010dutki do\u017eivljanja atmosfere teh prostorov, vklju\u010dujo\u010d njihovo izrazito ti\u0161ino, ki nastopi po tovrstnem uni\u010denju.<\/p>\n

Branimir Ritonja \u2013 Cesta bratstva <\/strong><\/p>\n

Serija Branimirja Ritonje (1961)<\/strong> je nastajala ve\u010d desetletij in predstavlja detajl\u00a0oziroma avtorski pogled na cesto, ki je povezovala “bratske republike”. Avtor je po tej poti prvi\u010d\u00a0potoval leta 1977.\u00a0 Pokrajina, se ni bistveno spremenila, spreminjal pa se je avtorjev pogled nanjo. K temu so prispevale nove meje, pregrade med ljudmi ustvarjene s strani politike, volje med narodi, a pokrajina in tudi ljudje se po avtorjevem mnenju niso spremenili. Fotografije so posnete skozi okno\u00a0po cesti drve\u010dega vozila in prikazujejo\u00a0\u010das od prve avtorjeve poti od “Triglava pa do Vardarja”, simbolno pa predstavljajo umetnikovo do\u017eivljanje sprememb. Bolj kot fizi\u010dno preoblikovanje dru\u017ebe in okolice, fotografije bele\u017eijo umetnikov mentalni proces do\u017eivljanja minevanja \u010dasa, ki se preobrazi v razpolo\u017eenjske analogne podobe.<\/p>\n

Matej Sitar \u2013 Horizonti <\/strong><\/p>\n

Emocionalno nasi\u010dena podoba horizonta, ve\u010dno prisotna v slikarski, filmski in fotografski umetnosti je ve\u010dno zanimiva zaradi mnogoternosti \u010dustev in refleksij, ki jih zbuja v \u010dloveku, med drugim tudi \u017eeljo po dosegu obzorja in raziskovanju tega, kar le\u017ei za navidezno mejo. Linija kjer se nebo dotakne zemlje predstavlja prostor samorefleksije kjer se podoba videnega spreminja glede na notranjo pokrajino gledalca. Matej Sitar (1980) <\/strong>se predstavlja s serijo raznolikih horizontov, <\/strong>ki se povezujejo v celoto, v en sam horizont, dopolnjena pa je z lightboxom, ki spretno vpelje novo dimenzijo svetlobe, ki igra pomembno vlogo v niansirani barvni fotografiji umetnika in nudi zazrtje v \u0161tevilna obzorja hkrati, s \u010dimer je multiplicirana ne le sama podoba, temve\u010d tudi subjektivna odzivnost gledalca.<\/p>\n

Tadej Vaukman – \u00a0The Brotherhood of Dicks & Pyramids<\/strong><\/p>\n

Tadej Vaukman (1984)<\/strong> je \u0161ir\u0161o prepoznavnost dosegel s svojo prvo monografijo Dick Skinners<\/em> (2015) v kateri je objavil serijo eksplicitnih in neposrednih fotografij svoje okolice, prijateljev in znancev. Fotografije zaznamovane z direktnim, globoko osebnim pogledom umetnika so oblikovale njegovo prepoznavno estetiko in prikazujejo neolep\u0161ane podobe iz koncertov, zabav, vsakdanjega \u017eivljenja, predvsem pa dokumentirajo odmik od dru\u017ebenih norm. Zaznamovane so z divjo svobodo subkultur in prestopanjem mej. Velikofortmatna fotografija The Brotherhood of Dicks & Pyramids<\/em> nas soo\u010di z eksplicitno podobo golih mo\u0161kih in pod vpra\u0161aj postavi na\u0161e dojemanje in definiranje povezav med intimo, goloto, sprevr\u017eenostjo, prav tako pa nagovarja konflikt v definiciji pornografije in eksplicitne umetnosti, medtem ko preprosto bele\u017ei trenutek v \u010dasu umetnikovega \u017eivljenja.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Kustosinja: Sara Nu\u0161a Golob Grabner <\/strong><\/p>\n<\/div>\n

\n
\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n<\/header>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

NOVA F Sodobno fotografijo je kot vse sodobne umetni\u0161ke smeri nemogo\u010de posplo\u0161iti v opis, ki bi ustrezal vsem smerem in slogom. Razvoj tehnologije, mo\u017enost poseganja po starej\u0161ih tehnikah, povezovanje z drugimi umetni\u0161kimi zvrstmi in neomejene mo\u017enosti konceptualnega pristopa, ustvarjajo fotografsko pokrajino, ki nikoli do sedaj ni bila bolj raznolika in razgibana ter popolnoma svobodna v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1810,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[59],"tags":[],"class_list":["post-1806","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice-sl"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1806"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1806"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1806\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1811,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1806\/revisions\/1811"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1810"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1806"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1806"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1806"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}