9. avgust – 9. september 2023<\/p>\n
<\/p>\n
Sodelujejo<\/p>\n
Matija Brumen<\/p>\n
Karmen Corak<\/p>\n
Andrej (Andrea) Furlan<\/p>\n
Nika Furlani<\/p>\n
Jakob Jugovic<\/p>\n
Arven \u0160akti Kralj<\/p>\n
Ma\u0161a Lancner<\/p>\n
Bo\u0161tjan Pucelj<\/p>\n
Branimir Ritonja<\/p>\n
Jadran Rusjan\u00a0<\/span><\/p>\n Jernej Skrt<\/p>\n Klemen Skubic<\/p>\n Nina Sotel\u0161ek<\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n Kurator: Denis Volk<\/p>\n <\/p>\n Odnosi 4<\/b><\/p>\n Vse na\u0161e \u017eivljenje, \u017eivljenjski prostor in okolje z \u017eivimi bitji predstavljajo odnosi. Brez njih ne bi obstajalo ni\u010d. Besedo odnos do\u017eivljamo kot tak\u0161no s \u0161tevilnimi pomeni in ne\u0161tetimi primeri. S stali\u0161\u010da dana\u0161nje znanosti se (fizi\u010dni) odnosi za\u010dnejo na nivoju atomov in kon\u010dajo v neskon\u010dnem vesolju, nekaj podobno neskon\u010dnega je s\u00a0<\/span><\/p>\n humanisti\u010dnega gledi\u0161\u010da razumeti nefizi\u010dne odnose.<\/p>\n Z na\u0161ega zemeljskega stali\u0161\u010da pa so odnosi v okolju, med \u017eivimi bitji, med vsem, kar obstaja in kar poznamo, v fizi\u010dnem smislu, interakcijah, sobivanju, komunikaciji, pri \u010dloveku v odnosu do sebe, drugih in do okolja, do na\u0161ih zaznav, predstav, do\u017eivljanj, \u010dustev, misli, na\u010drtov, strahov, spominov, do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Odnosi predstavljajo nas in na\u0161 obstoj ter obstoj drugih glede na nas ali na druge ali drugo, na vse ostalo, kar nismo mi.<\/p>\n Odnosi so stali\u0161\u010da, mnenja, perspektive, prognoze, videnja, analize, anomalije, nekaj, kar obstaja v fizi\u010dnem ali duhovnem smislu, nenazadnje je tudi sama odsotnost odnosov odnos. Odnosi so ve\u010dna in nedokon\u010dana tema.<\/p>\n Na tokratni razstavi svoja videnja odnosov predstavlja 13 slovenskih fotografinj in fotografov: Karmen Corak, Nika Furlani, Andrej Furlan in Jakob Jugovic so iz zamejstva ali notranjosti Italije, ostali pa iz Slovenije: Matija Brumen, Ma\u0161a Lancner, Bo\u0161tjan Pucelj, Branimir Ritonja, Jadran Rusjan, Jernej Skrt, Klemen Skubic, Nina Sotel\u0161ek in Arven \u0160akti Kralj.<\/p>\n Nika Furlani <\/b>svoje fotografsko raziskovanje usmerja na razmi\u0161ljanje o sebi in na do\u017eivljanje sebe. V mislih lahko v trenutku izmenjamo ne\u0161teto slik in sebe ob\u010dutimo na razli\u010dne na\u010dine, saj na\u0161i ob\u010dutki in koncentracija na na\u0161e \u010dute trajajo le trenutek. Na\u0161e misli in pozornost se nenehno spreminjajo, preskakujejo in se izmenjujejo. Podobno kot v mislih posku\u0161a Nika na fotografijo ujeti razli\u010dna stanja same sebe, ki so hkrati odsevi fizi\u010dnega, telesnega in du\u0161evnega ali duhovnega.<\/p>\n Arven \u0160akti Kralj <\/b>fotografije sestavlja (v pare) in jih postavlja v asociativen odnos \u2013 fotografije dekleta in fotografije rastlin, ro\u017e \u2013 ter, po lastnih besedah, izpostavlja \u017eensko ter to, da se jo primerja z ro\u017eo, ne\u017eno in krhko, ki pa je hkrati mo\u010dna in trdna, celo provokativna. Odra\u0161\u010dajo\u010de dekle je negotovo glede prihodnosti, svoje nove vloge, prepu\u0161\u010dena je usodi ali naklju\u010dju, kot ro\u017ea (v zimi). \u010ceprav fotografije ka\u017eejo negibne \u010drno-bele podobe, je resnica povsem druga\u010dna.<\/p>\n Klemen Skubic <\/b>za predogled natisne svoje fotografije z obi\u010dajnim tiskalnikom; stranski produkt so \u010drno-beli odtisi, ki mu po pregledu ostajajo skupaj s poskusnimi fotografijami. Mlaj\u0161i otroci barvajo in pi\u0161ejo po vsem, kar jim je pri roki, njegovi h\u010derki pa sta uporabili te delovne fotografije kot pobarvanke. Vsaka je s svojim barvanjem fotografij prispevala svojevrsten osebni \u00bbumetni\u0161ki\u00ab poseg. Da fotograf svoje izlo\u010dene fotografije, ki so jih obarvali njegovi otroci, \u017eeli razstaviti skupaj s svojimi dobrimi fotografijami, (ne)hote ka\u017ee in zdru\u017euje njegov odnos do fotografije, igre in lastnih otrok. Poseg (otroka) z barvami iz reproduktivne fotografije naredi unikat.<\/p>\n Matija Brumen <\/b>fotografira svoja ne\u010daka \u017ee od njunega otro\u0161tva. Brata Marko in Ivo odra\u0161\u010data, zorita, se starata in spreminjata, a ohranjata bratski odnos, delita skupne trenutke in dogodke, nekateri so zabele\u017eeni na fotografijah. Ta projekt v nastajanju je ne le biografski, ampak razkriva tudi sorodstveni odnos fotografa in vklju\u010denost v zabele\u017eene trenutke skupnih dogodkov.<\/p>\n Bo\u0161tjan Pucelj <\/b>vstopa v intimni prostor posameznika, v njegov dom, ki ga deloma razkriva s posneto knji\u017eno polico. Razkriva zgodovino in sedanjost tega stanovalca in njegove dru\u017eine. Knjige so izbrali ali dobili posamezni dru\u017einski \u010dlani na podlagi svojih interesov v razli\u010dnih obdobjih, najverjetneje, ko so knjige iz\u0161le, nekatere kasneje. Naslovi razkrivajo tematiko, usmerjajo v razmi\u0161ljanje o poklicu ali interesih in prosto\u010dasnih aktivnostih. Svojo zgodbo nosi tudi sama knji\u017ena polica.<\/b><\/p>\n Andrej Furlan <\/b>je svoje fotografske motive Bejruta posnel s camero obscuro<\/i>. Njihov izbor je vezal na spomin pripovedovalke. Pisateljica Rana Haf mu je opisovala svoje otro\u0161tvo in odra\u0161\u010danje v Bejrutu, spomine in dogodke na dr\u017eavljansko vojno, ki so usodno spremenili njeno rojstno mesto. V njej se je pod vplivom do\u017eivljanj in misli iz preteklosti oblikoval sedanji odnos do krajev in objektov v Bejrutu. Njeni spomini in misli so predstavljeni kot sestavni del njegovih fotografij.<\/p>\n \u017divljenjsko okolje, to je obrobje mesta (Maribor), je tema, ki jo Branimir Ritonja <\/b>raziskuje in bele\u017ei \u017ee 35 let. V njej izpostavlja spreminjanje narave v urbano obmo\u010dje, egoisti\u010dne posege \u010dloveka vanjo, potro\u0161ni\u0161tvo, brezobzirnost, kar je vse \u2013 gledano s filtri morale – nemoralno in neeti\u010dno. V seriji so prizori v predmestju postavljenega cirkusa, s prikolicami in vso opremo ter (eksoti\u010dnimi) \u017eivalmi. Razmi\u0161ljanje o ne tako oddaljenih dogodkih nas prizemlji z mislijo, kak cirkus politiki ustvarjajo za za\u0161\u010dito ali pridobitev nekih _ lastnih interesov in so za to pripravljeni \u017ertvovati skoraj vse, kar pripada dru\u017ebi.<\/p>\n Ma\u0161a Lancner <\/b>je posnela rastline, sadike zelenjave, vzgojene v obraznih maskah. Obrazne maske so postale obvezen del na\u0161ega \u017eivljenja. Na za\u010detku vsiljen tujek na\u0161e garderobe je postal vsakdanja nuja, ampak ne zato, ker bi si ga \u017eeleli kot modni dodatek. Posledica je vidna tudi v okolju, kjer so zavr\u017eene maske postale njegov sestavni del in hkrati ekolo\u0161ki problem, rastline pa se novemu okolju vedno prilagajajo.<\/p>\n Jernej Skrt <\/b>razmi\u0161lja o nasprotju med temo in svetlobo, ki ga je v \u010dasu pred pandemijo 2015\u20132020 vodila k nastanku serije fotografij No\u010dne poti<\/i>. Sam pravi: \u00bbKo si v temi, i\u0161\u010de\u0161 svetlobo.\u00ab To lahko razumemo dobesedno ali v prenesenem pomenu, saj vedno \u017eelimo nasprotno od tistega, kar imamo. Na fotografskih sprehodih je ujel trenutke, naklju\u010dne podrobnosti v okolju, zabele\u017eil takratno sedanjost in s tem tudi lastne ob\u010dutke. Izbrane fotografije je kasneje, v \u010dasu pandemije, zdru\u017eeval v kompozicije in s tem nakazal svoje razmi\u0161ljanje o takratnem \u010dasu, o katerem misli: \u00bbTakrat se je zdel tisti \u010das nenormalen, zdaj, v \u010dasu pandemije, pa ga progla\u0161amo za normalnega. Ob te\u017eavah, ko je \u010das za ukrepanje, to prelo\u017eimo na prihodnost in v mislih i\u0161\u010demo tola\u017ebo z vra\u010danjem v idealizirano preteklost, ki je nasprotje realnosti, v kateri \u017eivimo.\u00ab<\/p>\n Jadran Rusjan, <\/b>fotograf in dokumentarist dogodkov, je dober poznavalec Forme vive <\/i>(Obalnih galerij Piran) v Luciji. Pogosto je pri\u010da tudi nastajanju skulptur. V svoji seriji Kamen in jaz <\/i>poudarja podrobnosti kamna, ki so pogosto spregledane ali pa jih smatramo za defekt v kamnu in jih \u017ee zato ne \u017eelimo videti. Razkorak med tistim, kar je, in tistim, kar vidimo ali \u017eelimo videti, se v tej seriji zmanj\u0161uje zaradi usmerjanja na te podrobnosti, hkrati pa se izpostavi sam razkorak.<\/p>\n Odsev okolice na gladki povr\u0161ini v prostoru, na povr\u0161ini predmeta, denimo kipa ali slike, ali odsev zunanje svetlobe, ki prehaja vitra\u017e, kot osvetljena freska z \u017eensko podobo … so samo dobri primeri, kaj vidimo. Fizikalni fenomen odboja svetlobe v funkcionalno oko omogo\u010da, da vidimo. Kaj vidi, je odvisno od gledalca, njegovih interesov in pozornosti. S fotografijami odseva zunanje svetlobe na povr\u0161ini v notranjosti Karmen Corak <\/b>pribli\u017ea motiv gledalcu in ga usmeri v to, kar je videla sama, a to naredi na tak na\u010din, da gledalca zavede in da si nato sam zastavlja vpra\u0161anja, pogosto tudi to, kaj sploh vidi. V tem dialogu s fotografinjo gledalec nenadoma ni ve\u010d sam.<\/p>\n Jakob Jugovic <\/b>v stereofotografijah prikazuje fizikalni fenomen loma svetlobe in zdru\u017eevanje slik para o\u010di v eno prostorsko sliko. Bela svetloba se lomi na spektralne barve, fotograf pa podobo zreducira na posamezne komplementarne barve in nekatere natisne na isti podlagi. Gledalcu je ponujena posebna prilo\u017enost, da ploske podobe posameznih barv s pomo\u010djo posebnih rde\u010de-zelenih o\u010dal razdeli na levo in desno, ki sta rde\u010da in modrozelena, mo\u017egani pa ju zopet zdru\u017eijo (v prostorsko sliko). Na fotografiji pove\u010dana muha pridobi doslej nevidne podrobnosti, ki lahko spremenijo do\u017eivljanje muhe. Tudi sicer podrobnosti spreminjajo do\u017eivljanje ne\u010desa ali nekoga.<\/p>\n Nina Sotel\u0161ek <\/b>izpostavlja hojo, ki jo lahko tolma\u010dimo tudi kot \u010das, v katerem se poka\u017eejo razhajanja med \u017eeljami in izre\u010denim ter\/ali dol\u017enostjo v odnosu matere in h\u010dere. (Podobno je v drugih odnosih otroka in star\u0161a ali med osebami, ki so si blizu.) \u010ce predpostavka,\u00a0<\/span><\/p>\n da je ta odnos dober, vklju\u010duje tudi dobro komunikacijo, se v njem vseeno pojavi konflikt dveh osebnosti, ki si iz raznih (osebnih) razlogov te\u017eko povesta vse, kar bi si \u017eeleli. Le prostovoljna \u00bbprisila\u00ab biti skupaj in izolacija od okolja, kot je denimo skupni pohod, v\u010dasih pa je tej podobno negovanje te\u017eko obolelega, omogo\u010di udele\u017eenima, da si povesta najgloblje misli in razgalita skrite ob\u010dutke.<\/p>\n Nepredvidljivi dogodki, denimo epidemija covid-19, naravne nesre\u010de in humanitarne krize, korenito posegajo v \u017eivljenje sedanjega \u010dasa z omejitvami, s preusmeritvami na\u0161e pozornosti, spremenjenim na\u010dinom \u017eivljenja in vplivom na okolje. Vplivajo tudi na umetnike in njihovo delo. Vzpostavljajo se novi odnosi, ki pa se nenehno spreminjajo.\u00a0<\/span><\/p>\n Denis Volk<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 9. avgust – 9. september 2023 Sodelujejo Matija Brumen Karmen Corak Andrej (Andrea) Furlan Nika Furlani Jakob Jugovic Arven \u0160akti Kralj Ma\u0161a Lancner Bo\u0161tjan Pucelj Branimir Ritonja Jadran Rusjan\u00a0 Jernej Skrt Klemen Skubic Nina Sotel\u0161ek \u00a0 Kurator: Denis Volk Odnosi 4 Vse na\u0161e \u017eivljenje, \u017eivljenjski prostor in okolje z \u017eivimi bitji predstavljajo odnosi. […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1824,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[57,11],"tags":[],"class_list":["post-1823","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","category-razstave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1823"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1823"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1823\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1828,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1823\/revisions\/1828"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1824"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1823"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1823"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1823"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}