  {"id":1947,"date":"2024-07-11T19:26:27","date_gmt":"2024-07-11T18:26:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/?p=1947"},"modified":"2024-07-11T19:26:27","modified_gmt":"2024-07-11T18:26:27","slug":"jaka-jerasa-iz-albuma","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2024\/07\/11\/jaka-jerasa-iz-albuma\/","title":{"rendered":"Jaka Jera\u0161a: Iz albuma"},"content":{"rendered":"<h4 style=\"font-weight: 400\"><strong>Odprtje razstave: pet.19.7. ob 19.00<\/strong><\/h4>\n<h4 style=\"font-weight: 400\">\u010cas razstave: 19.7. do 31.8.24<\/h4>\n<h4 style=\"font-weight: 400\">Kuriranje in spremni tekst: Denis Volk, Lektura: Darija Golob Malen\u0161ek<\/h4>\n<p style=\"font-weight: 400\"><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\"><strong>Jaka Jera\u0161a <\/strong>(1953, Ljubljana) je v letih 1955\u20131980 ve\u010dinoma \u017eivel v Piranu. Spada v srednjo generacijo uveljavljenih ustvarjalcev na podro\u010dju umetni\u0161ke fotografije v Sloveniji. Po kon\u010dani fotografski \u0161oli v Ljubljani se je leta 1971 zaposlil kot fotograf v Litostroju v Ljubljani. Tu ga je fotografski mojster Peter Kocjan\u010di\u010d navdu\u0161il za umetni\u0161ko fotografijo. Po vrnitvi v Piran leta 1975 je bil kratek \u010das fotoreporter pri \u010dasopisu Primorske novice, nato pa se je zaposlil v Design studiu Mak. Od leta 1986 deluje kot samostojni kulturni delavec. Je \u010dlan Dru\u0161tva fotografov Slovenije. Od leta 1978 je imel 28 samostojnih razstav. Sodeluje na skupinskih razstavah in likovnih delavnicah doma in na tujem. Prejel je ve\u010d nagrad. \u017divi in dela v Kopru.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\"><strong>Vpogled v opus: Jaka Jera\u0161a<\/strong><\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">V\u010dasih se zgodi, da hobi otroka tako navdu\u0161i, da se usmeri v \u0161olanje za poklic s podobnega podro\u010dja. Jaki Jera\u0161i je bila fotografija najprej hobi, ki je prerasel v poklic (foto dokumentarista ter fotoreporterja) in kasneje v umetni\u0161ko ustvarjanje. Izbru\u0161ene tehni\u010dne ve\u0161\u010dine v fotografiji, ob\u010dutek za kompozicijo, kadriranje in scenografijo ter dinamiko pri re\u017eiranih posnetkih, pa tudi videnje bodo\u010de fotografije so ga pripeljali do ve\u010dje svobode in neobremenjenosti, ki sta potrebni za kreativno umetni\u0161ko ustvarjanje.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">Jera\u0161eve estetsko skladne fotografije niso le rezultat fotografovega do\u017eivljanja okolja in ambienta, pa\u010d pa tudi fotografova interpretacija. Z \u00bbigro\u00ab svetlobe in sence, s svetlim in temnim ter s kompozicijo poudarja in\/ali izpostavlja posamezne podrobnosti. Nekatere fotografije so stro\u017eje, skoraj dokumentarne, lahko so bolj pripovedne, lahko pa tudi humorne, zabavne in hudomu\u0161ne. Tako je s fotografijami ljudi, urbanega ali naravnega okolja in z re\u017eiranimi prizori.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">Ljudje so \u00bbname\u0161\u010deni\u00ab v zanimivo okolje, to pa je po svojih strukturah povr\u0161in v kontrastu z (mehkim) \u017eivim telesom portretirancev. Okolje je v kontrastu tudi z nastavljenimi predmeti, ki v podobo ve\u010dkrat vna\u0161ajo humornost. Osebe na fotografijah so ujete v trenutku, ko zrejo v nek objekt, v fotografa ali pa je oseba poglobljena v lastne misli. Fotograf je dokumentarist \u010dustvenih stanj in po\u010dutja portretirancev. Zazna in ujame denimo zatopljenost, radovednost, \u010dakanje, nestrpnost, veselje, dobrovoljnost in druga stanja.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">Nekatere fotografije so zaradi fotografove asociativnosti igrive, tudi re\u017eirane skupinske fotografije oseb \u2013 na nekaterih Jera\u0161a zre v kamero, ki jo spro\u017ei \u2013 ohranjajo v ostrini ali mehkih prehodih to spontanost in igrivost kontrasta vzorcev in struktur ter igro svetlobe in sence.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">Gladkost fotografiranih predmetov ali objektov pogosto poudarja z razgibano, bolj grobo povr\u0161ino iz okolja ali nekega drugega bli\u017enjega objekta (hi\u0161a ob skoraj mirni vodi, \u00bbsteklena\u00ab telefonska govorilnica pred hi\u0161o). Ne le da ta kontrast vidimo na fotografiji, zaradi poznavanja teh \u00bbmaterialov\u00ab si ta kontrast predstavljamo tudi taktilno. Podobno je mogo\u010de opaziti tudi v fotografijah golega telesa; ko\u017ea je povr\u0161ina svetlo-temnih ali barvnih kontrastov, razli\u010dne napetosti in strukture povr\u0161ine. Rob ko\u017ee (okon\u010dine) je oster v primerjavi s ko\u017eo, ki se v senci mehko \u00bbzdru\u017ei\u00ab s ko\u017eo drugega dela telesa. Rob sence na eni strani (kontrastno) omejuje eno povr\u0161ino, na drugi strani pa senca\/povr\u0161ina mehko prehaja v drugo povr\u0161ino. Poigrava se s simetrijo, kri\u017eanjem \u010drt in smeri, s svetlim in temnim, vdolbinami in izboklinami. Fotografija v nas vzbudi \u017eeljo po dotiku (da to ko\u017eo pogladimo in jo za\u010dutimo pod prsti).<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">Zelo oseben odnos do narave, okolja in do \u017eenskega telesa vzpostavlja tudi pri fotografiji aktov. Okolje izbira z ob\u010dutkom, vanj umesti golo telo, oboje pa izpostavi do te meje, da se v\u010dasih vpra\u0161amo, ali je na fotografijah okolje ali akt. Podobno se zdi, ko fotografira dele \u017eenskega telesa z &#8220;dodanimi&#8221; rastlinami ali odsevi v ogledalu. Oko in misel ska\u010deta od enega motiva do drugega, ki sta tako premi\u0161ljeno zdru\u017eena, da sta povsem enakovredna. Njegov fotografski pristop k \u017eenskemu telesu je poseben ravno\/tudi zaradi izbranega okolja in preskakovanja gledal\u010deve pozornosti med osebo in okoljem.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">V urbanem, pa tudi v naravnem okolju njegove fotografije pogosto prikazujejo prisotnost \u2013 dejavnosti in \u017eivljenje \u2013 ljudi, \u010deprav ljudi ni na fotografijah. Znamenja te prisotnosti so predmeti in naprave, ki jih uporabljamo ljudje, denimo obe\u0161eno perilo, stoli, \u010dolni na suhem, tra\u010dnice \u2026<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">Soline so Jera\u0161i pogost motiv. Sprehod po solinah je zanj meditacija, spro\u0161\u010danje v ti\u0161ini, iskanje barvnih ali svetlo temnih (v \u010drnobeli fotografiji \u010drno-belih) odtenkov, linij in povr\u0161in, \u017eivega in ne\u017eivega, delovanja narave in sledi \u010dloveka. Za razliko od dinami\u010dne narave so sledi \u010dloveka stati\u010dne, kot mrtve v \u017eivi naravi, ki se spreminja. Vse to je hkrati intimni svet Jake Jera\u0161e, pobeg od urbanega.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">Jaka Jera\u0161a enako mojstrsko uporablja \u010drno-belo in barvno fotografijo. Njegov izrazit smisel za igro kontrastov in\/ali skladnost \u010drno-belih ter barvnih odtenkov, smeri (linij) in povr\u0161in, skupaj s kompozicijo ter usmerjanjem gledal\u010deve pozornosti uvr\u0161\u010dajo Jako Jera\u0161o med vrhunske vizualne umetnike, le da je njegovo izrazno sredstvo fotografija.<\/p>\n<p style=\"font-weight: 400\">\n<p style=\"font-weight: 400\">Denis Volk<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Odprtje razstave: pet.19.7. ob 19.00 \u010cas razstave: 19.7. do 31.8.24 Kuriranje in spremni tekst: Denis Volk, Lektura: Darija Golob Malen\u0161ek \u00a0 Jaka Jera\u0161a (1953, Ljubljana) je v letih 1955\u20131980 ve\u010dinoma \u017eivel v Piranu. Spada v srednjo generacijo uveljavljenih ustvarjalcev na podro\u010dju umetni\u0161ke fotografije v Sloveniji. Po kon\u010dani fotografski \u0161oli v Ljubljani se je leta 1971 [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1948,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[46,57,11],"tags":[],"class_list":["post-1947","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualne-razstave","category-novice","category-razstave"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1947"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1947"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1947\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1949,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1947\/revisions\/1949"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1948"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1947"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1947"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1947"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}