{"id":2080,"date":"2025-10-22T18:49:10","date_gmt":"2025-10-22T17:49:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/?p=2080"},"modified":"2025-10-22T19:16:23","modified_gmt":"2025-10-22T18:16:23","slug":"istog-dusko-zorz-danes-je-zorzevo-pregledna-fotografska-razstava","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2025\/10\/22\/istog-dusko-zorz-danes-je-zorzevo-pregledna-fotografska-razstava\/","title":{"rendered":"Istog Du\u0161ko \u017dor\u017e DANES JE \u017dOR\u017dEVO pregledna fotografska razstava"},"content":{"rendered":"

Ko se fotograf zlije z mestom\u00a0<\/span><\/b><\/b><\/p>\n

Priimek \u017dor\u017e je nelo\u010dljivo povezan z mestom Reka na Hrva\u0161kem v obdobju po drugi svetovni vojni. Istog Du\u0161ko \u017dor\u017e (1947, Reka) je \u017ee kot otrok ob o\u010detu v ateljeju spoznaval delo fotografa, fotografsko tehniko, sledil je tehnolo\u0161kim novostim in se izpopolnjeval. Ob o\u010detu in z njegovimi spodbudami je razvijal svoj \u010dut za umetni\u0161ko fotografijo, izostril oko in ob\u010dutek za dobro kompozicijo, kar je skupaj z obvladovanjem najnovej\u0161e fotografske tehnologije prispevalo k nastanku dobrih fotografij. Po\u010dasi je prevzemal dru\u017einski fotostudio, zlasti pa se je uveljavljal na podro\u010dju umetni\u0161ke fotografije.\u00a0<\/span><\/p>\n

S poklicnim fotografiranjem sta oba fotografa vstopila v osebni svet skoraj vsake Re\u010danke in Re\u010dana povojnih generacij \u2013 skoraj vsak se je vsaj enkrat v \u017eivljenju fotografiral \u00bbpri \u017dor\u017eu\u00ab za dokumente ali pa so v studiu nastale spominske fotografije porok in drugih pomembnih \u017eivljenjskih trenutkov. \u00bb\u017dor\u017e\u00ab je tako postal in ostal nepozaben del kolektivnega spomina mesta in njegove identitete.<\/p>\n

\u017dor\u017eeva sta se tudi v fotografskih krogih zapisala med legende. O\u010de je bil leta 1961 med ustanovitelji fotokluba Color, zbirali\u0161\u010da umetni\u0161kih fotografov. Mladi Istog se je kmalu pridru\u017eil in \u017ee leto pozneje, leta 1962, s klubom prvi\u010d razstavljal v Zagrebu.<\/p>\n

Oba sta poleg fotografije raziskovala tudi druge na\u010dine umetni\u0161kega izra\u017eanja na likovnem podro\u010dju. Istog je fotografijo pogosto vklju\u010deval kot sestavni del novih umetni\u0161kih del \u2013 bodisi s koloriranjem \u010drno-belih posnetkov, zdru\u017eevanjem \u010drno-bele in barvne razli\u010dice iste fotografije v novo podobo bodisi s kola\u017eiranjem izrezov fotografij v nove kompozicije. Ro\u010dne postopke manipulacije in predelave fotografij je kasneje nadomestila uporaba ra\u010dunalni\u0161kih programov, predvsem Photoshopa. Tako so fotografije dobivale razli\u010dne barvne intenzitete, motivi so bili poudarjeni, zdru\u017eeni, pomno\u017eeni, stilizirani, v\u010dasih pa prevedeni v enobarvne ploskve, ki ustvarjajo vtis slikanega. Poseben u\u010dinek dajejo tudi mikrofotografije detajlov iz narave ali drugih materialov \u2013 pogosto delujejo abstraktno in spominjajo na ra\u010dunalni\u0161ko ustvarjene podobe. Ta inovativni, eksperimentalni del njegovega opusa je hkrati najbolj spro\u0161\u010den, pogosto duhovit in nikoli strog; kot da bi pred sabo gledali dobrovoljnega, nasmejanega in prijaznega \u017dor\u017ea \u2013 kakr\u0161en v resnici tudi je.<\/p>\n

\u017dor\u017e je mestni fotograf. Njegovi motivi so ljudje in urbano okolje \u2013 mestno, tudi va\u0161ko \u2013 skoraj nikoli pa narava. \u010ce se ta vendarle pojavi, so to oblaki, najpogosteje ujeti nad hi\u0161ami in pristani\u0161\u010dem, kot da bi jih portretiral. Rad raziskuje igre svetlobe in senc v urbanem prostoru, kjer se povr\u0161ine zgo\u0161\u010dajo v ostre kontraste \u010drnega in belega, omejene z ravnimi linijami, ki se bodisi podvajajo v vzporednicah bodisi lomijo v nasprotnih smereh. Na tem ploskovnem ozadju mimoido\u010di ljudje in \u017eivali v kader vna\u0161ajo dodatno prostorsko dimenzijo in volumen.\u00a0<\/span><\/p>\n

Naravi se pribli\u017ea predvsem s skoraj dokumentarnim, zgodovinsko obarvanim prikazom zapu\u0161\u010denih in razpadajo\u010dih hi\u0161 ter industrijskih objektov, v katere se naseljuje rastlinje in jih preobra\u017ea v urbano divjino.\u00a0<\/span><\/p>\n

S fotografijo tako dokumentira etnolo\u0161ke in obrtni\u0161ke elemente, zasebno in industrijsko arhitekturo, mestno in pode\u017eelsko okolje \u2013 vanj pa se v\u010dasih vklju\u010dijo naklju\u010dno ujeti ljudje oziroma je vsaj tak vtis. Ko ga to okolje posebej navdihne, v njem fotografira modele, same ali z rekviziti, ki dodatno poudarijo re\u017eiranost prizora.\u00a0<\/span><\/p>\n

Kontrasti svetlega in temnega se izrazito ka\u017eejo tudi v barvnih fotografijah. V njih pogosto izstopa \u017eivost in intenzivnost barv, ki so nasprotje polnega, \u00bbtrdega\u00ab urbanega okolja. Nad mestom ali morjem se raztezajo mehki oblaki belkastih in sivkastih odtenkov.\u00a0<\/span><\/p>\n

V\u010dasih naravno svetlobo nadomestijo obarvane mestne lu\u010di, ki gledalca presenetijo s svojim prelivanjem in ne\u0161tetimi odtenki; ti se stapljajo z barvami hi\u0161, mestnega rastlinja ali odpadlega listja.<\/p>\n

\u017dor\u017e je v stalnem iskanju mestnih motivov, ki se mu spontano razkrivajo med sprehodi: mestna veduta, simbioti\u010den sklop hi\u0161 na ulici, nad katerimi na vrveh plapola perilo ali pa so ob njih parkirani avtomobili. Vse to govori o me\u0161\u010danih, ki jih na fotografijah sicer ni, a je mesto kljub temu polno \u017eivljenja. \u017dor\u017e je fotograf mesta in prebivalcev. K mestu pristopa svobodno in instinktivno, k ljudem pa profesionalno, a vedno s spo\u0161tovanjem in domiselnostjo. To se jasno ka\u017ee v njegovih posnetkih ljudi v aktih, portretih, fotografijah modelov ali celo v podobah vise\u010dega perila, s katerim razkriva drobce njihove intimnosti.\u00a0<\/span><\/p>\n

\u017de ve\u010d desetletij je kronist in dokumentarist mesta ter njegovih prebivalcev. Je odli\u010den poznavalec mestnih koti\u010dkov, ki jih zna predstaviti na inovativen na\u010din skozi svoj osebni pogled. \u0160e najbolj poznane predele fotografira tako, da se me\u0161\u010danom zdijo doma\u010di, \u0161ele ko pobrskajo po spominu, pa jih prepoznajo.\u00a0<\/span><\/p>\n

Pomemben mestni predel je pristani\u0161\u010de. Vanj prihajajo in iz njega odhajajo ladje, njihove silhuete se zrcalijo v morju. Sivina trdnega kamnitega roba kopnega in rive ustvarja kontrast modri mehkobi morja in neba. Odsevi neba, sonca, svetlobe in oblakov se na gladini morja zlivajo z njegovo modrino. \u017dor\u017e jih v\u010dasih ujame kot del pristani\u0161\u010da, spet drugi\u010d jih fotografira kot abstraktne, skoraj naslikane podobe razlitih barv.\u00a0<\/span><\/p>\n

Med njegovimi fotografijami najdemo tudi redka tiho\u017eitja, pogosto posneta spontano in brez natan\u010dne re\u017eije. Ti prizori najve\u010dkrat nosijo \u010dustveno pripoved o upodobljenih predmetih ali njihovem nastanku \u2013 na primer poskus s prvim digitalnim fotoaparatom ali nedotaknjena polica s predmeti v zapu\u0161\u010deni hi\u0161i sorodnikov.\u00a0<\/span><\/p>\n

Istog Du\u0161ko \u017dor\u017e je veliko svojih fotografij in negativov izgubil \u2013 deloma zaradi nesre\u010de, deloma po lastni odlo\u010ditvi, da \u00bbo\u010disti\u00ab svoj atelje in arhiv (saj \u00bbkdo bo to gledal in evidentiral\u00ab). Vendar njegovo delo \u0161e vedno \u017eivi v objavah na dru\u017ebenih omre\u017ejih in na razstavah, na katerih pogosto sodeluje. \u010ceprav se zaveda kakovosti svojega ustvarjanja, pu\u0161\u010da vtis,\u00a0<\/span><\/p>\n

da ne vidi potrebe po tem, da bi se njegove fotografije ohranile kot del kulturne dedi\u0161\u010dine ali kot pri\u010devanje o dolo\u010denem obdobju in njem samem \u2013 kar se razlikuje od stali\u0161\u010da muzejskih strokovnjakov. Kljub temu so njegove fotografije dopolnilo mnogih novic in pomemben del razli\u010dnih publikacij, pa tudi uglednih zbirk in \u0161tevilnih dru\u017einskih albumov. Kot pedagog je svoje znanje prena\u0161al na mlade slu\u0161atelje.<\/p>\n

\u00bb\u010clovek mora gledati, videti in ob\u010dutiti tla, po katerih hodi, ob\u010dutiti ljudi okoli sebe in vonjave mesta ali kjerkoli \u017ee je,\u00ab meni \u017dor\u017e. To velja za slehernega od nas. Pravi fotograf vidi fotografijo in za\u010duti njene u\u010dinke, \u017ee preden pritisne spro\u017eilec. Vse to se odra\u017ea v fotografijah in drugih delih Istoga Du\u0161ka \u017dor\u017ea, zaradi \u010desar ga zlahka imenujemo maestro \u2013 umetnik z veliko za\u010detnico<\/p>\n

Denis Volk<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Istog Du\u0161ko \u017dor\u017e <\/b>(1947, Reka) je kon\u010dal \u0161olo za fotografe na Reki in delal v dru\u017einskem fotostudiu Foto Belveder na Reki. Od leta 1962 je \u010dlan fotokluba Color in od leta 1990 Hrva\u0161kega dru\u0161tva likovnih umetnikov na Reki. Umetni\u0161ke fotografije je predstavil na ve\u010d kot 40 samostojnih in 400 skupinskih razstavah. Razstavljal je tudi grafi\u010dna, kiparska, slikarska in multimedijska dela, snemal dokumentarne filme, fotografiral za muzeje in druge kulturne ustanove na Reki, pet let je bil snemalec na HTV, devet let je predaval fotografijo na Naravoslovni in grafi\u010dni \u0161oli na Reki. Je prejemnik ve\u010d priznanj, diplom in pohval: za aktivno delo v fotoklubu in pou\u010devanje fotografije je prejemnik bronaste, srebrne in zlate plakete Zajednice tehni\u010dke kulture (Skupnosti za tehni\u0161ko kulturo).<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko se fotograf zlije z mestom\u00a0 Priimek \u017dor\u017e je nelo\u010dljivo povezan z mestom Reka na Hrva\u0161kem v obdobju po drugi svetovni vojni. Istog Du\u0161ko \u017dor\u017e (1947, Reka) je \u017ee kot otrok ob o\u010detu v ateljeju spoznaval delo fotografa, fotografsko tehniko, sledil je tehnolo\u0161kim novostim in se izpopolnjeval. Ob o\u010detu in z njegovimi spodbudami je razvijal […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2083,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[57,11,1],"tags":[],"class_list":["post-2080","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","category-razstave","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2080"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2080"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2080\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2084,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2080\/revisions\/2084"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2083"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2080"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2080"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2080"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}