FOTOGRAFIJA ČETRTLETJA – JESEN

Tema četrtega četrtletja 2022 je jesen. Fotografije v digitalni obliki naj bodo velikosti vsaj 2400 pix po daljši  stranici, v jpg formatu 9. Vsaka datoteka naj bo poimenovana z imenom in priimkom avtorja in naslovom dela. Npr.: mojca_kos_zima.jpg. Vsak avtor lahko pošlje po eno fotografijo, na naslov: kolekcija.fkmb@gmail.com, do 30.decembra 2022, s pripisom fotografija četrtletja jesen Fotografije, ki ne bodo ustrezale predpisanim kriterijem, komisija ne bo obravnavala.  Selektor bo izbral zmagovalno fotografijo četrtletja. Zmagovalna fotografija bo objavljena na spletni strani kluba in na FB strani fotokluba maribor. Konec leta pa bo projekcija nagrajenih fotografij na velikem monitorju v Fotogaleriji STOLP. Sodelujejo lahko vsi člani kluba Maribor. 

Veselimo se vašega sodelovanja.

avantura s svetlobo

7. FESTIVALA FOTOGRAFIJE MARIBOR

Sobota 17. 9. 2022, ob 17. uri bo otvoritveno vodenje po razstavah:

Miroslav Arbutina – Odkrivanje pozabljenega, v Fotogaleriji STOLP,

Klavdija Žitnik, Ženska – moč v senzibilnosti, v galeriji Media Nox,

Tihomir Pinter – Umetniki v ateljejih, v galeriji DLUM,

Andrej Furlan – פ – tu, v Sinagogi, Židovska ulica 4, Maribor,

Branko Koniček – Medsvetovi, Ulična galerija fotokluba Maribor in

Slavica Isovska – Tupljak, Vodni stolp.

Po razstavah nas bodo popeljale univ. dipl. um. zgodovinarke:Martina Frangež, Sara Nuša Golob Grabner, Rebeka Tasič , Klara Zadravec in likovni kritik Mario Berdič.

Ob 19. uri bo slavnostna otvoritev Festivala.

FOTONATEČAJ ZA FOTOGRAFIJO ČETRTLETJA – POLETJE

 Tema tretjega četrtletja 2022 je poletje. Fotografije v digitalni obliki naj bodo velikosti vsaj 2400 pix po daljši  stranici, v jpg formatu 9. Vsaka datoteka naj bo poimenovana z imenom in priimkom avtorja in naslovom dela. Npr.: mojca_kos_zima.jpg. Vsak avtor lahko pošlje po eno fotografijo, na naslov: kolekcija.fkmb@gmail.com, do 30.septembra 2022, s pripisom fotografija četrtletja zimaFotografije, ki ne bodo ustrezale predpisanim kriterijem, komisija ne bo obravnavala.  Selektor bo izbral zmagovalno fotografijo četrtletja. Zmagovalna fotografija bo objavljena na spletni strani kluba in na FB strani fotokluba maribor. Konec leta pa bo projekcija nagrajenih fotografij na velikem monitorju v Fotogaleriji STOLP. Sodelujejo lahko vsi člani kluba Maribor.

Veselimo se vašega sodelovanja.

Letna pregledna razstava Fotokluba Maribor 2022

NATURA MORTA




Vsak avtor bo lahko sodeloval s po 4 fotografijami. Fotografije lahko odda v fizični ali digitalni obliki.


Digitalne fotografije ali reprodukcije fotografij v fizični obliki je potrebo poslani na majl: kolekcija.fkmb@gmail.com od 1.10.2022 in najkasneje do 1.11.2022. Za pošiljanje lahko uporavite wetransfer.com.


Fotografije v digitalni obliki naj bodo v čim večji resoluciji, minimalna velikost naj bo 2400 pix po daljši stranici, reprodukcije del v fizični obliki pa velikosti 20 x 15 cm v 300 dpl.


Poleg priložite kratko biografijo v wordu, ki ne sme presegat 500 znakov.


Natura morta
Svet, v katerem živimo, smo skozi vso človeško zgodovino upodabljali z umetnostjo. S preoblikovanjem tega, kar vidimo v svetu, so nam najpreprostejše stvari pomagale razumeti lepoto narave in oceniti materialni svet, ki smo ga ustvarili okoli sebe, kot okno v nenehno spreminjajočo se resničnost, skozi našo lastno percepcijo. To je tista absolutna resničnost, ki se pojavlja v šivu človeka in narave in jo je mogoče razkriti z umetnostjo.


Slikanje tihožitij, ki se v italijanščini imenuje tudi natura morta (“mrtva narava”), sega v antične čase. Nekatera najzgodnejša dela, najdena v Pompejih, prikazujejo običajne predmete, kot je sveže jesensko sadje, poleg predmetov, ki jih je ustvaril človek, na primer majhne amfore in majhne terakotne kupe s suhim sadjem. Te dva tisoč let stare poslikave prikazujejo življenje Rimljanov ter ustvarjajo povezavo s časom in prostorom. Izsek življenja je bil ustvarjen z vezavo zemeljskih pigmentov z izvlečki olja, narejenega iz oreščkov in semen, naslikanih s čopiči, narejenimi iz različnih vlaken, kot so drevesa in živalska dlaka. Medtem ko življenje z vsako potezo čopiča usahne, s tem ko realnost prestavi v preteklost, umetnost obstaja zato, da nas oživi, saj je živa podoba mrtve stvari, površina in simbol s svojo lastno simbolno močjo. Dela s področja tihožitij slavijo materialne in minljive užitke s tem, da se vračajo k naravi kot končnemu viru naših meril v umetnosti in tudi v življenju samem.

PORTRET

Razstava fotografij fotokluba Maribor.

Portret je eden najbolj priljubljenih in pogostih žanrov v fotografiji. Kot eden izmed prvih fotografskih žanrov ni bil smatran za umetnost, služil je dokumentiranju in referenci za slikarje. Poudarek je bil najprej na objektivnem zajetju portretiranca, verodostojnost pa je bila razumljena kot največja kvaliteta fotografske portretistke. Če se lahko kaj naučimo iz zgodovine človeštva, se naučimo, da ljudje niso bili ustvarjeni za objektivnost. Že v 19. stoletju je tudi v fotografske portrete  prešla težnja po predstavljanju značaja portretiranca, njegovega družbenega položaja, izpovednosti okoliščin, v katerih je fotografiran. Portretistka ni želela posnemati slikarstva, iskala je avtonomnost pri kombiniranju verodostojnosti, ekspresivnosti in subjektivnosti ter dokazala, da te lastnosti niso medsebojno izključujoče. Tako je fotografija počasi zavzemala položaj umetniške zvrsti in z doprinosi osebnosti, kot je bil veliki portretist Nadar, našla svoj prostor v sferi likovne umetnosti. Ko opazujemo Nadarjeve portrete, začutimo, da je med umetnikom in subjektom ustvaril domačnost, odstranil iz fotografije nepotrebne elemente in pustil, da fotografija ujame osebnost portretiranca, čemur so sledile tudi nadaljnje generacije portretnih fotografov. Tradicija klasičnega portreta se je od 19. stoletja dalje razvila v številne sloge in pristope k interpretaciji objektivnih podob človeka. Tudi Slovenija ni zaostajala za svetovnim razvojem fotografije in prvega poklicnega fotografa s svojim portretnim ateljejem, Ernesta Pogorelca, beležimo že leta 1859. Vsekakor je zanimanje za ovekovečenje človekove podobe že od nekdaj izjemno prisotno, saj ljudje preko portreta obeležimo osebnost, se učimo o raznolikosti in proučujemo podobnost s sočlovekom. Portret je še vedno eden od najbolj intimnih žanrov fotografije, saj nas pobližje sooči z velikim številom različic človeškega izgleda in psihe ter vzbudi željo po razumevanju, poistovetenju in empatiji. Letošnja razstava Fotokluba Maribor se teme Portreta loteva iz številnih različnih zornih kotov in oriše celotno časovno linijo kvalitet portretne fotografije ter z njo povezanih tehnik. 36 avtorjev nam daje priložnost, da pridobimo vpogled v pristop k tovrstnemu žanru in se poglobimo v vlogo portretistike v sodobnem času.

SODELUJEJO:

Aleš Žiberna, Almira Ćatović, Anita Kirbiš, Anja Cigala, Bojan Sobočan, Gašper Vrabel, Aleksander Brunčko, Bojan Šenet, Bosiljka Ambrož, Iztok Kobal, Gero Angleitner, Branimir Ritonja, Branko Koniček, Dušan Gajšek, Gregor Salobir, Ivo Usar, Dušan Brezovnik, Jože Marinič,  Leon Gobec, Maja Mekina, Matej Podlesnik, Miha Kacafura, Mihael Brunčko, Matjaž Malenšek, Rasto Pušauer, Maja Modrinjak, Polona Marolt, Janja Cizelj, Rasta Vrečko, Simon Petrovič, Suzana Pušauer, Teodor Veingerl, Vinci Oblak, Zdravko  Kokanović – Koki in Zdenko Frangež

>>> VEČ

TV MARIBOR https://fb.watch/aofAMfrBV_/

PORTRET – PREGLEDNA RAZSTAVA FOTOKLUBA MARIBOR

Letna pregledna razstava Fotokluba Maribor

 Tema: PORTRET

– Rok za oddajo je 7.11.2021

• Avtor lahko predloži do štiri fotografije na razpisano temo, 

• Tehnične zahteve fotografije:

o digitalna / barvna ali črno bela fotografija

o Razmerja od 30 x 30 (1:1) do 45x30cm (3:2)

o Resolucija min. 300 dpi

o JPG format

o Pokončnen ali ležeči fromat

o Fotografija mora biti brez robov ali napisov (podpisov)

• Poimenovanje fotografije: ime in priimek avtorja in naslov fotografije;

primer: janez_kovac_knjiga1 / janez_kovac_knjiga2 /

janez_kovac_knjiga3

• Celoten naslov sme vsebovati največ 35 znakov (praznih prostorv NI!)

Pisano brez šumnikov.

• Dovoljeno je odstranjevanje prahu »na senzorju«, osveljevanje,

kontrasti, izrezi, …

• Poleg fotografij pošljite še kratko avtobiografijo. Posebej priloga v

wordu! (5-6 stavkov)

• Umetniški svet FK Maribor bo napravil izbor (selekcijo) 50-60 del.

Odločitev US je dokončna in zoper njeno odločitev ni pritožbe.

• Fotografije poslati na mail: kolekcija.fkmb@gmail.com

• V izbor bodo uvrščene fotografije, katere bodo poslane do 07.11.2021

do 23.59 ure.

• Izbor se bo vršil samo med fotografijami, katere bodo ustrezale razpisani

temi in predpisanim tehničnim zahtevam.

• Fotografije, katere tematsko ne bodo ustrezale in ne bodo ustrezale

predpisanim tehničnim zahtevam, vključno z avtobiografijo, bodo brez

opozorila avtorju izločene pred žiriranjem.

• Osnovne napake: zgrešena tema, neustrezna velikost ali razmerje

fotografije, premajhna fotografija, ….., brez avtobiografije v wordu,

neustrezno označene,

• S tem ko avtor pošlje fotografije sprejme pogoje:

A. Dovoli objavo fotografiji, imena in priimka ter kraja bivanja na

spletnih straneh in družbenih omrežjih organizatorja, v tiskanih in

elektronskih medijih, namenjenih za promocijo razstave.

B. Dovoli objavo v drugih medijih, kateri bodo poročali o tem

dogodku

C. Dovoli, da so fotografije brez odškodnine razstavljene v galerijah

za katere se odloči UO FKMB.

D. Da gredo poslane in izbrane fotografije v arhiv FKMB

E. Avtor jamči, da je delo njegova avtorska stvaritev, da na njem ne

obstajajo pravice tretjih oseb in da z njimi niso kršene nikakršne

druge pravice.

F. Sodelujejo lahko vsi, ki so poravnali svoje obveznosti do kluba.

Festival fotografije 2021

  1. Fotogalerija STOLP, Židovska ulica 6, Maribor 

Nataša Berk (Jaka Babnik): Brez naslova / Untitled

  • Media NOX:, Židovska ulica 11, Maribor

Katinka Thais: Zaščita / Protection Shields 

  • Media Nox (zunanja inštalacija), Židovska ulica 11, Maribor

Marko Pak: Erupcija misli / Eruption of thoughts

  • DLUM, Židovska ulica 10

Eva Petrič: SANJAM hematome / Hematoma DREAM

  • GT22, Glavni trg 22, Maribor

Dejan Dizdar: Igra vezi / The game of bondage

Bojan Sobočan: Brez naslova / Untitled

  • Sinagoga, Židovska ulica 4, Maribor 

Dušan Gajšek: Za meglo / Behind the Fog

  • Univerzitetna knjižnica Maribor, razstavišče, Gospejna ulica 10, Maribor

Sanja Knežević: Protest zoper omejevanje svobode – julij 2020 / July 2020 anti-lockdown protest

  • Univerzitetna knjižnica Maribor, avla

Bojan Šenet: Pazi, tu nosim spomin / Be carefull, here I carry memory

  • Galerija RRRdolf, Vojašniški trg 12, Maribor

Miha Kacafura: Waitapu je črta, je meja! / Waitapu it is line, it is border!

  1. Fotografski muzej Maribor, Koroška cesta 19, Maribor

Günther Selichar: Manufacturing Truth?

  1. IZUM, Prešernova ulica 17, Maribor

Teodor Veingerl: Mesto brez cest / City without roads

  1. Ulična galerija STARI MOST, Maribor

Manolo Cocho: Seme / Seed
Alejandro Sánchez Spinetti: NAWA – Trajni cikel posvečenega časa / NAWA – Permanent cycle of the sacred time

  1. Ulična galerija Židovski trg, Maribor

Judith Romero: Druge ženske – Odločitev ne imeti otrok / Othered women – Decision not to have children

  1. Karlina JSKD, Pobreška 30,  Maribor

Maja Mekina: Mreže teme / Webs of Darkness

  1. E2RD Gosposka ulica 34, Maribor

Branimir Ritonja: Ostanki svetlobe / Remnants of light

  1. Židovski trg, Maribor

Lado Jakša: KOvidiKOsovel

  1. Knjižnica Kamnica, Vrbanska cesta 97, Kamnica

Skupinska razstava: Zapuščina človeštva / The Legacy of humanity

  1. Sredna gradbena šola in gimnazija, Smetanova ulica 35, Maribor

Fotoklub Maribor: Gorivo našega telesa  / The fuel of our body

  1. TamTam ulična galerija, Židovska ulica, Maribor

Matjaž Rušt

  • Vodni stolp: Usnjarska ulica 10, Maribor

Anita Kirbiš: Kurent kdo si

  • Dom Lizike Jančar, Titova cesta 24a, Maribor

Breda Prešern: Sprehodi / The walks

  • Vetrinjski Dvor, Vetrinjska ulica 30, Maribor

Urban Babnik, Igor Pustovrh, Jana Jocif, Mito Gegič: Kaj vas moti?

Delavnice: 

Fotoklub Maribor, Židovska ulica 6, Maribor

  1. Fotografija brez kamere
  2. Črno bela analogna fotografija
  3. Cianotipija
  4. predstavitev foto opreme

Predstavitev in navodila za pripravo datotek za digitalni brizgalni tisk

http://www.fotoklub-maribor.si/klub/wp-content/uploads/sites/2/2021/06/Missing-Nozzles_Navodila-2.6.pdf

Oprema in materiali

1. Tiskalniki

– Epson K3 tiskalniki (K3 pomeni, da poleg ostalih barv tiskajo s foto / mat črno, temno sivo in svetlo sivo)

– 2 x do širine odtisa / materiala 111 cm (44’’), 1 x do širine odtisa / materiala 61 cm (24’’), do dolžine čez 10 m,

– pigmentne barve na vodni osnovi. Izjemna obstojnost,

– ločljivost:

360 dpi1, 720 dpi, 1.440 dpi – variabilna velikost tiskane pike,

2.880 dpi – fiksna velikost tiskane pike – 3,5 pl2,

– tisk eno- ali dvosmerno (enosmerno pomeni, da tiskalnik tiska samo v eno smer prehoda glave,

kar v praksi pomeni boljše pozicioniranje odtisnjenih pik ampak tudi 2 x daljši čas tiskanja in posledično

višjo ceno),

– vsak uporabljen material ima glede na tiskalnik / ločljivost dodeljen specifičen .icc profil, narejen

z vrhunskimi barvnimi kartami z obsežnim vzorčenjem (npr.: vsi .icc profili za tisk na 2.880 dpi

so narejeni na barvnih kartah s 4.096 barvnimi vzorci (»patches«)).

2. Materiali

– papir, »RC (resin-coated)« osnova – papir iz manj kvalitetnih ali kvalitetnih lesnih vlaken (npr. Alfa-celuloza)

vezan med dva tanka sloja polietilena; »fibre« osnova – papir iz bombažnih ali kvalitetnih lesnih vlaken (npr.

Alfa-celuloza). K slednjim spadajo tudi ročno izdelani papirji z neravnim robom (»deckle edge«),

– platno: bombaž, mešanica bombaž / poliester, poliester, …,

– vinil (samolepilno),

– ostalo,

– površina: mat, gladka, rahlo teksturirana, akvarel, biserna, luster, sijaj, visok sijaj, metalizirana, …,

– v zvitkih ali listih,

– mnogi materiali s certifikati za arhivsko in muzejsko hrambo (ISO 9706, WIR, Aardenburg, …),

– debelina do 1,5 mm.

3. Dodelava

– zaščitni premazi (»coatingi«), zaščitna pršila, …,

– obrezovanje.

4. Končna izvedba (zunanji izvajalci)

– kaširanje (Dibond, Kapa, Forex, …),

– laminacija,

– napenjanje (platna),

– okvirjanje,

– …

Programska oprema

1. Barvni prostor oddanih predlog:

– so v RGB barvnem prostoru, 8- ali 16-bitne po kanalu (velja za barvne / monokromatske predloge),

– so v »Grayscale«, ČB barvnem prostoru, 8 ali 16 bitne po kanalu (velja za monokromatske predloge),

– imajo pripet kvaliteten .icc profil (ProPhoto ali vsaj AdobeRGB ali eciRGB v2 / Grey Gamma 2.2)

ali

– imajo pripet .icc profil, specifičen za izbran tiskalnik / material / ločljivost – v dogovoru z izvajalcem – glej

kontakte na koncu.

2. Priprava in oddaja predlog:

– se jih obdeluje pri karseda kontrolirani svetlobi okolice,

– se jih obdeluje na redno kalibriranem kvalitetnem monitorju (če kalibratorja nimate, vam lahko pošljem

kalibracijsko datoteko in kalibriran odtis za primerjavo zaslonske slike z odtisom),

– se jih pripravlja z mislijo, kje in kako bodo tiskane razstavljene (osvetlitev),

– vsi teksti so rasterizirani,

– so brez plastnic (ukaz: »flatten Layers«),

– so v ločljivosti 360 ali 720 ppi3 (glej točko 3). Če to ni mogoče, mora predloge na zahtevano

ločljivost interpolirat izvajalec. Za interpolacijo uporabljam Topaz Gigapixel AI,

– so dokončno obdelane (barvno, ostrenje …),

– so shranjene v formatih tiff (nekompresiran ali LZW) ali psd, pdf brez kompresije.

3. Velikost, optimalna ločljivost4, 5 in način tiskanja. Predloge (primer za 3:2 format):

– so v želeni končni velikosti, 1:1,

– so brez belih robov ali dodatkov6,

Foto in umetniški tisk

– za tisk 2.880 dpi:

– ločljivost 720 ppi, tisk enosmerno,

– boljši glajeni materiali, formati do 67 x 45 cm (do p = 140 cm)5,

– za tisk 1.440 dpi:

– ločljivost 360 ppi, tisk enosmerno,

– glajeni materiali, formati do 120 x 80 cm (do p = 250 cm),

– mat materiali, formati do 106 x 71 cm (do p = 225 cm),

– platna, formati do 92 x 61 cm (do p = 195 cm),

– za tisk 720 dpi:

– ločljivost 360 ppi, tisk enosmerno,

– glajeni materiali, formati od 84 x 56 cm (od p = 175 cm),

– mat materiali, formati od 67 x 44 cm (od p = 140 cm),

– platna, formati od 60 x 40 cm (od p = 125 cm),

Foto tisk

– za tisk 720 dpi:

– ločljivost 360 ppi, tisk dvosmerno,

– glajeni materiali, formati od 106 x 71 cm (od p = 225 cm),

– mat materiali, formati od 92 x 61 cm (od p = 195 cm),

– platna, formati od 67 x 45 cm (od p = 140 cm),

Produkcijski tisk

– za tisk 720 dpi:

– ločljivost od 270 ppi, tisk dvosmerno,

– slabši glajeni materiali, formati od 106 x 71 cm (od p = 225 cm),

– slabši mat materiali, formati od 92 x 61 cm (od p = 195 cm),

– slabša platna, formati od 67 x 45 cm (od p = 1140 cm),

– za tisk 360 dpi:

– ločljivost od 180 ppi, tisk dvosmerno,

– slabši mat materiali, formati od 165 x 110 cm (od p = 350 cm),

– slabša platna, formati od 120 x 80 cm (od p = 295 cm).