Leta 1936 je bil ustanovljen Foto in kino klub Maribor (od leta 1974 Fotoklub Maribor). Marca istega leta je bil ustanovni občni zbor. Njegov prvi predsednik je bil dr. Jože Goričar, prvi tajnik Viktor Pohar in prvi blagajnik Janko Dekleva. Po odhodu dr. Goričarja iz Maribora je vodstvo kluba prevzel Marjan Pfeifer st., nato inž. arh. Viktor Vičič in tik pred drugo svetovno vojno dr. Valentin Kušar (Simon Tihec, Ljudska tehnika v Mariboru včeraj in danes, Zveza društev za tehnično kulturo Maribor 1977–1979).

Po drugi svetovni vojni je klub do leta 1960 vodil Fran Hlupič. V tem času je bila dejavnost kluba usmerjena predvsem v izobraževanje in prirejanje številnih tečajev. Po letu 1960 je v klub prišla mlajša generacija ustvarjalcev, ki so na fotografskih razstavah dosegali uspeh za uspehom. Vrh je ta generacija dosegla leta 1971 z razstavo Fotografija Mariborskega kroga in leta 1973 z razstavoVidiki in usmeritve.

Fotoklub Maribor je bil vse do konca 80-ih nekakšna akademija za sodobno  fotografijo, na kateri so številni avtorji pridobivali znanje, ki jim je omogočilo samostojno ustvarjanje in pozneje nadaljevanje študija fotografije v tujini. Žal se je večina teh, danes uglednih avtorjev, od kluba oddaljila, kakor da se sramujejo tega, kar jim je klub v preteklosti dal in tukaj pridobljenega znanja, ki jim je omogočilo, da so se lahko vpisali na ugledne fotografske šole v tujini. Po vrnitvi pa so mu po večini obrnili hrbet.

Pred leti se je klub znašel na razpotju. Veliko število fotografskih natečajev, katerih cilj je le pridobivanje točk za fotografske nazive, ki jih podeljujeta zveza in Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP), ni kriterij za kakovost, kaj šele napredek v fotografski umetnosti, razen pri posameznih izjemah. Kot posledica tega se je Fotoklub Maribor znašel pred dilemo, kako naprej.

Danes je delovanje kluba usmerjeno na  tri osnovna področja:

  • avtorsko fotografijo članov kluba, pomoč pri pripravi samostojnih projektov v različnih galerijah in razstaviščih ter sodelovanje na fotografskih natečajih,
  •  delovanje oziroma upravljanje in vodenje Fotogalerije Stolp, ki predstavlja najvidnejši aspekt delovanja kluba ter
  •  aktivnosti v Ateljeju za umetniško fotografijo, kjer se prirejajo seminarji, delavnice, tečaji, klubski večeri, projekcije ter gostovanja tujih ustvarjalcev.

Morda so prav to naloge, ki se pričakujejo od današnjega Fotokluba, da namreč ustvarjalcem na področju fotografske umetnosti omogoča optimalne pogoje za delo, da je ponudnik kulturnih dobrin – pripravlja in organizira razstave v Fotogaleriji Stolp, jih posreduje drugim galerijam ter razstaviščem, pripravlja projekcije v Ateljeju za umetniško fotografijo, ob tem pa tudi ohranja kulturno dediščino na področju fotografije, zbira in ureja arhive preminulih avtorjev, se ukvarja z založništvom, izdajo monografij, katalogov s preglednih razstav, biltenov, urejanjem spletne strani in seveda izobražuje, pripravlja delavnice, seminarje in tečaje.

Žal v spremenjenih družbenih vrednotah delovanje kluba zahteva vse več sredstev, saj časi volunterstva očitno minevajo. Vedno manj je tistih, ki so v klubu pripravljeni delati prostovoljno, kaj šele pripraviti tečaje, seminarje ali delavnice. V klubu le še peščica pozablja, da je denar postal sveta vladar.

Bodočnost kluba je tako prepuščena tistim, ki ga nesebično vodijo in pripravljajo različne dejavnosti, ter zaposlenim v programu javnih del in evropskih zaposlitvenih skladih, brez katerih si delovanje kluba, galerije in ateljeja ni mogoče predstavljati v takšnem obsegu, kot ga poznamo danes. Prav s profesionalnim vodstvom in sposobnim kadrom bo Fotoklub Maribor tudi v prihodnje odigral vlogo, ki jo ima v sedanjem kulturnem prostoru.