{"id":1582,"date":"2021-03-11T05:52:16","date_gmt":"2021-03-11T04:52:16","guid":{"rendered":"http:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/?p=1582"},"modified":"2025-02-23T21:01:26","modified_gmt":"2025-02-23T20:01:26","slug":"napovedujemo-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/2021\/03\/11\/napovedujemo-3\/","title":{"rendered":"ALKIMISTI"},"content":{"rendered":"

Analogna fotografija je fotografija v svoji najbolj osnovni formi. Za\u010delo se je s pisanjem svetlobe. Odkar je leta 1826 Nic\u00e9phore Ni\u00e9pce s heliografijo ujel Pogled z okna v Le Grasu<\/em>, so fotografi iskali vedno nove na\u010dine za izra\u017eanje svojega fotografskega znanja in umetni\u0161kih t\u00e9<\/em>\u017eenj. Kljub dolgi zgodovini analogne fotografije je v 1990ih razmah javno dostopne digitalne fotografije uspel potisniti ve\u010d kot stoletja dolgo tradicijo ob robove \u010dlove\u0161kega zavedanja. Preprostost izdelave digitalnih fotografij je premagala delo v temnicah, ki je od nekdaj zahtevalo veliko tehni\u010dnega in kemijskega znanja ter seveda tudi potrpljenja. Skladno z na\u0161imi kapitalisti\u010dnimi vrednotami o hitrih rezultatih in preprostem, a u\u010dinkovitem dostopanju do cilja, je digitalna fotografija prevzela vodilno mesto, analogna pa je ostala le v mislih ljudi, ki so se zavedali njene mo\u010dne sporo\u010dilnosti. Kmalu so mlaj\u0161e generacije fotografov ugotovile, da je na klasi\u010dnem postopku izdelave fotografij nekaj misti\u010dno privla\u010dnega. Spoznali so, kako lahko skozi enigmati\u010dno delo v temnih sobah stopijo ob bok ostalim umetnikom, ki so se za ustvarjanje umetnin skozi zgodovino zana\u0161ali na svoje roke in znanje. Utemeljitev fotografije kot umetni\u0161ke prakse je bila tema mnogih trenj \u017ee od njenega izuma v za\u010detku 19. stoletja. Trenja so delno zamrla \u0161ele po Stieglitzevem razstavljanju fotografij ob drugih klasi\u010dnih delih umetnosti. Leta 1940 je bila fotografija uradno priznana kot umetni\u0161ka praksa. Mnogo umetnikov, \u017eive\u010dih v digitalni dobi, se je zavedalo in se zaveda, da je analogna fotografija poklon dolgemu boju legitimnosti fotografije v umetni\u0161kem svetu. Na razstavi Alkimisti predstavljamo nekatere od njih. Ob njih dobimo asociacijo na alkimiste, ki so prek kemi\u010dnih postopkov razvijali unikatno filozofijo in iskali nesmrtnost. Tokrat bo nesmrtnost zapisana s pomo\u010djo svetlobe in pripovedovana skozi ve\u010dnost fotografskih podob.<\/p>\n

Andrej Furlan<\/strong> razstavlja serijo stereogramov, poimenovano Stereopsis<\/em>. <\/strong>Osredoto\u010dil se je na obele\u017eenje kulturne dedi\u0161\u010dine Jo\u017eeta Ple\u010dnika in jo zapisal skozi dvodimenzionalne slike, ki nas z iluzijo tridimenzionalnosti povabijo, da bivamo kot del njih. Stereogrami nam omogo\u010dijo, da podobo ne le vidimo, temve\u010d se z njo spojimo in se razumemo kot del nje. Morda podobo razumemo bolje, kot \u010de bi stali pred njo v \u017eivo, saj nam je ponujen skrbno izbran izsek, oblikovan skozi natan\u010dno oko fotografa, ki omogo\u010da, da subjekt fotografije pripoveduje brez prekinitev.<\/p>\n

Andrej Perko<\/strong> govori skozi dva triptiha, Brez izhoda<\/em><\/strong> in Pogori\u0161\u010de<\/em><\/strong>. <\/em>Triptih Brez izhoda <\/em>je nastal na podro\u010dju nekdanjih zaporov v Rade\u010dah. Avtor je duh preteklega \u010dasa ujel skozi prikaz praznega prostora, ki tiho sporo\u010da, da je bil prej namenjen ne\u010demu, kar je zahtevalo meje, ostre oblike in red. Ta red je sedaj prerasla trava, premagala hladen asfalt in preuredila prostor, a vseeno slutimo njegovo biv\u0161o namembnost. Pogori\u0161\u010de <\/em>se skozi tri fotografije zliva v enoto. Prhla struktura lesa in ogorele stene iz\u017earevajo tipno resni\u010dnost uni\u010denja in realizirajo novo stvarnost, stvarnost, ki nastopi po izteku obdobja vrhunca. Stopnja minevanja se izrazi v padlih podpornih elementih, ki se oklepajo prej\u0161nje resni\u010dnosti, a \u010dakajo na iztek.<\/p>\n

Borut Peterlin<\/strong> predstavlja intimno pripoved o\u010deta, ki navigira o\u010detovstvo po lo\u010ditvi, z naslovom O\u010detova zgodba<\/em><\/strong>. Izjemno osebna zgodba iskanja lepote in ljubezni po nepri\u010dakovanem koncu nam daje vpogled v mo\u010d star\u0161evske navezanosti in v soo\u010danje z novim na\u010dinom star\u0161evstva. Tehnika mokrega kolodija na steklu je za to izpoved \u0161e posebej primerna, ker ob soo\u010denju s krhkostjo \u010dlove\u0161kih odnosov na krhko snov, kot je steklo, preslika mo\u010dne in obstojne vizije sveta, ki je neuni\u010dljiv zaradi \u017eelje po ohranjanju ljubezni in sre\u010de.<\/p>\n

Ern\u0151 Sebastian<\/strong> v izboru fotografij iz serije Pod kozolcem<\/em><\/strong>, posnete v De\u017eeli kozolcev, obele\u017euje tihe pri\u010de Slovenije, ki slu\u017eijo su\u0161enju in skladi\u0161\u010denju sena ali \u017eita in so nam skoraj samoumeven pojav pri potovanju skozi de\u017eelo. Preprosta lesena struktura, ki jo pogosto spregledamo, je del na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine, saj je del na\u0161e tradicionalne ljudske arhitekture. S svojo unikatno pojavnostjo nas opomni na \u017eivljenja na\u0161ih prednikov, ki so \u0161e vedno izjemno prisotna v na\u0161i kolektivni podzavesti in oblikujejo na\u0161e dojemanje trenutne kulture in dru\u017ebeno socialnih resnic.<\/p>\n

Gregor Salobir<\/strong> v cianotipijah z naslovom Glacialis Nature<\/em><\/strong> pristopa k ustvarjanju z ne\u017enostjo in misti\u010dnostjo reprezentacije flore in nas ponese v svet pravlji\u010dnega no\u010dnega neba, na katerem se izrisujejo rastlinske forme in nedefinirane oblike, ki jih na\u0161e misli pove\u017eejo z \u017eeleno emocijo, ta pa nato preveva ob\u010dudovano kreacijo. Senzibilnost nastalih umetnin skoraj iz\u017eareva atmosferi\u010dno glasbo, skoraj vzpodbudi gledalca, da jo za\u010duti kot gibanje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Iztok \u0160umak <\/strong>je za svoj medij izbral hitro nastali in minljivi polaroid. Polaroidne fotografije \u017ee same po sebi nudijo subtilno obarvanje in \u017ear fotografiranim motivom, \u010de pa je ob tem pristop fotografa premi\u0161ljen in \u010dustveno obarvan, dobimo predse podobo, ki je zaznamovana tudi s tiho pripovednostjo. Avtor je motivno razpet med spontane in intimne portrete, razpolo\u017eenjsko zaznamovane fotografije predmetov in rastlin, uspe pa ustvariti tudi abstrakcije, ki nas lahko spomnijo na dela slikarjev, ki so ustvarjali v smeri slikarstva barvnega polja.<\/p>\n

Marko Vogri\u010d<\/strong> je v seriji The Day After <\/em><\/strong>s <\/em>camero obscuro prikazal polje koruze po \u017eetvi. A vendar to ni le povr\u0161inski prikaz narave. Misli nas ob ogledu fotografij spomnijo na film re\u017eiserja Stephena Kinga \u2013 Otroci koruze (Children of the Corn)<\/em>, saj oddajajo podobno zlove\u0161\u010do energijo. Silijo nas, da se vpra\u0161amo, ali se je na tem mestu res zgodila le \u017eetev. Zakaj je polje opusto\u0161eno in zapu\u0161\u010deno? \u010ce gremo \u0161e globlje v fotografije, pa nas prevzame ob\u010dutek, da je na njih prikazan notranji svet, en dan po tem, ko ga je nekaj temeljno spremenilo.<\/p>\n

Matej Sitar<\/strong> je izseke \u017eivljenja predstavil v seriji polaroidov, ki se povezujejo izklju\u010dno z v\u00e9<\/em>denjem, da so bili za predstavitev pred gledalci izbrani kot prodoren pogled v \u017eivljenje avtorja. Vizualni dnevnik podob nam daje vedeti, kdo so osebe, kraji in predmeti, ki jih avtor jemlje kot emocionalno pomembne. Polaroid omogo\u010da, da je \u017eeleni trenutek ujet hitro in brez mo\u017enosti manipulacije. Izbrani motivi ostanejo iskreni samim sebi.<\/p>\n

Slavica Isovska<\/strong> se predstavlja z dvema serijama cianotipij, in sicer z detajli narave v seriji Pangea \u2013 Green and Blue Focus<\/em><\/strong> in z motivi vinogradov v diptihu Posestvo Bri\u010d<\/em>. <\/strong>Fotografije so tonirane v kavi in \u010drnem \u010daju. Motivi so s tem potencirani, dobijo dodatno snovnost, skoraj\u0161njo otipljivost videnega in povezavo z zemljo, ki je hranila motive na fotografijah in snovi, ki so omogo\u010dile njihovo obele\u017eenje. Iskrenost je dose\u017eena tudi zaradi avtori\u010dine osredoto\u010denosti na rodno istrsko pokrajino.<\/p>\n

Tihomir Pinter <\/strong>nam s serijo Detajl<\/em><\/strong> pribli\u017ea skoraj nepredstavljivo toplino mehani\u010dnih strojev. Fotografije, ki spomnijo na nekak\u0161en spoj med delno abstraktnimi, pribli\u017eanimi fotografijami Janka Skerlepa in fotografijami delavcev pred stroji Lewisa Hinea, nosijo svojo unikatnost v odsotnosti \u010dlove\u0161kega vpliva. Stroji v detajlih pred nami za\u017eivijo kot samostojni organizmi, pospremljeni z naslovi, povezanimi s \u010dlove\u0161kim telesom in \u017eivljenjem. Nosilci industrijskega obdobja so premi\u0161ljeno situirani v novo zaznavanje hladnosti kovin, ki kljub svoji ne-\u017eivosti nosi dolo\u010deno subjektivnost, povezano z gradniki dru\u017ebe.<\/p>\n

Toma\u017e Strm\u010dnik <\/strong>s fotografijami Simbioza-Forma Viva <\/strong>raziskuje skulpture, postavljene tekom kiparskih simpozijev v letih med 1967 in 1986. Prika\u017ee vpetost le-teh v vsakdanji prostor, njihovo sposobnost zlivanja in dopolnjevanja z okolico. Izraz Forma Viva pove, da so to oblike, ki \u017eivijo, ob\u010dutek dobimo, da celo neodvisno od nas, saj izstopajo v prostoru in ga na svoj na\u010din zaznamujejo, a kot vse \u017eive forme so z na\u0161im obstojem nelo\u010dljivo povezane in ga rahlo, a zagotovo prilagajajo.<\/p>\n

Uro\u0161 Podov\u0161ovnik <\/strong>je v seriji Kaj bi rekel Andy Warhol <\/em><\/strong>na\u0161el nepri\u010dakovan zorni kot, ko je v zapu\u0161\u010deni stanovanjski hi\u0161i naletel na star divan, pred katerim so bile na tleh fotografije golih \u017eensk, iztrgane iz koledarjev. Motiv je zabele\u017eil in se leto kasneje spomnil nanj v miselnem okviru Andyja Warhola in njegovih ponavljajo\u010dih se podob. Pogledal ga je skozi njegove o\u010di, se vrnil na mesto prvotnega fotografiranja in ustvaril novo konceptualno serijo, ki z zapu\u0161\u010deno lokacijo deluje kot antiteza Warholovega \u017eivljenja.<\/p>\n

Boris Gaber\u0161\u010dik <\/strong>je avtor subjektivno obarvanih tiho\u017eitij, ki izjemno izstopajo s svojo pogosto kompleksno kompozicijo, tvorjeno po zakonih slikarskih del, ki oblikuje razgibane skulpture, dihajo\u010de z na novo ustvarjeno pripovednostjo izbranih predmetov. Sadovi zbirateljske dejavnosti \u017eivijo v sanjavo obarvanem konstruktivizmu ali liri\u010dno izstopajo\u010dem miru, ki ustvarja resni\u010dnost tiho\u017eitij, lo\u010deno od na\u0161e in spregovorjeno v intuitivno razumljenem jeziku.<\/p>\n

Stojan Kerbler <\/strong>s serijo \u0160elestenje <\/strong>takoj aktivira na\u0161o avditivno zaznavo. Fotografije se trudimo poslu\u0161ati, ne le gledati. I\u0161\u010demo \u0161elestenje golih dreves, mo\u010dnih vej, redkih listov, spra\u0161ujemo se, kak\u0161en je bil zrak, ko so bile fotografije posnete, kako je zvenel, ali je bil sve\u017e, in kaj je pripovedoval, ko se je premikal skozi naravo. Zapis \u010dasa je vseprisoten v preprostih, a skrbno naslikanih podobah. Pri teh fotografijah je fotograf nelo\u010dljiv od stvaritve. \u010cutiti je njegov sentimentalen in preudaren pristop, ki rezultira v poeti\u010dni vrednosti fotografije.<\/p>\n

Branimir Ritonja<\/strong> je iz tokratnega pisanja s svetlobo svetlobo izpustil povsod tam, kjer ni bila nujna. Izseke iz mesta je ujel na na\u010din, ki v nas vzbudi nostalgijo, \u010detudi krajev na fotografijah nismo \u0161e nikoli obiskali. Premi\u0161ljeni svetli poudarki osredoto\u010dijo na\u0161 pogled na izpostavljene detajle in nas izzovejo v razmislek o njihovi vrednosti in pripovednosti. Odsotnost svetlobe je omiljena z mehko prehajajo\u010dim rjavim toniranjem in daje ob\u010dutek, da so to fotografije iz na\u0161ih osebnih spominov, nekaj, kar nam je skoraj popolnoma poznano.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u017dIVLJENJEPISI<\/strong><\/p>\n

Andrej (Andrea) Furlan<\/strong>\u00a0 je diplomiral v Vidmu iz Ohranjevanja kulturne dedi\u0161\u010dine. Zaposlen je kot strokovni sodelavec na Umetnostnozgodovinskem in\u0161titutu Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer se ukvarja predvsem z dokumentacijo, fotografijo in oblikovanjem publikacij in razstav. Kot u\u010ditelj ve\u0161\u010din pou\u010duje fotografijo na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Svoje delo je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, leta 2011 je sodeloval na bene\u0161kem bienalu.<\/p>\n

Andrej Perko<\/strong> je maturiral na gimnaziji v Novem mestu, diplomiral na Fakulteti za strojni\u0161tvo Univerze v Ljubljani in kasneje \u0161tudiral na ljubljanski Pedago\u0161ki akademiji \u2013 likovna smer. Ukvarja se predvsem (vendar ne izklju\u010dno), z analogno, \u010drno-belo fotografijo in starimi foto-grafi\u010dnimi tehnikami. Je \u010dlan DLUSP (Dru\u0161tva likovnih umetnikov Severne Primorske) in ZDSLU (Zveze dru\u0161tev slovenskih likovnih umetnikov).<\/p>\n

Borut Peterlin<\/strong> je diplomiral iz smeri fotografija na pra\u0161ki akademiji FAMU (1994-98) in kasneje nadaljeval s podiplomskim \u0161tudijem na London College of Printing (2002-03). Leta 2000 je prejel \u0161tipendijo Bennetonovega raziskovalnega centra\u00a0Fabrica, kjer je sodeloval s priznanim fotografom Olivierjem Toscanijem. Leta 2001 je so-ustanovil festival\u00a0Fotopub, katerega umetni\u0161ki vodja je bil do leta 2008. Kot fotoreporter in foto-urednik je ve\u010d kot deset let sodeloval s tednikom\u00a0Mladina.<\/p>\n

Ern\u0151 Sebastian<\/strong> analogno fotografira \u017ee od otro\u0161tva. \u0160tudiral je v Weimarju, kjer je bil tudi \u010dlan tamkaj\u0161njega fotokluba, nekaj \u010dasa pa je bil \u010dlan fotokluba tudi v rodnem Novem Sadu in kasneje v Ljubljani. V zadnjem \u010dasu se posve\u010da predvsem fotografiji baleta in kozolcev. Sodeloval je na mnogih samostojnih in skupinskih razstav.<\/p>\n

Gregor Salobir<\/strong> \u017eivi in ustvarja v Mariboru. Je nagrajen fotograf, \u010dlan Fotokluba Maribor, \u010dlan GT22 in eden izmed vodij edine prosto dostopne fotografske temnice v Mariboru; Mi\u0161nice. Svoje pridobljeno znanje prena\u0161a s pomo\u010djo delavnic in predstavitev na mlaj\u0161e generacije. Imel je 8 samostojnih razstav in sodeloval na \u0161tevilnih skupinskih razstavah, doma in v tujini.<\/p>\n

Iztok \u0160umak <\/strong>je po poklicu univ. dipl. in\u017e. elektrotehnike. S fotografijo se je za\u010del ukvarjati v osnovni \u0161oli in uporabljal o\u010detovo vzhodno nem\u0161ko Practico. Pred 10 leti se je za\u010del ukvarjati s Polaroidno fotografijo. Najve\u010dkrat fotografira portrete, a ga zanima tudi pokrajina in narava.<\/p>\n

Marko Vogri\u010d<\/strong> se je rodil leta 1961 v Gorici, kjer \u017eivi z dru\u017eino, po poklicu je elektronski in\u017eenir. V 80. letih se je v\u010dlanil v Fotoklub Skupina75, aktivneje fotografira od leta 2000, trenutno je njen podpredsednik. Prete\u017eno ustvarja v \u010drno-beli analogni tehniki s camero obscuro (pinhole camera), s katero najpogosteje snema iz zanj zna\u010dilne \u201cmi\u0161je perspektive\u201d. Ob sodelovanju pri razstavah in nate\u010dajih je bil od leta 2004 soavtor fotografskega dela raznih knji\u017enih publikacij.<\/p>\n

Matej Sitar<\/strong> je umetni\u0161ki fotograf s \u0161iroko paleto delovanja. Za razli\u010dne revije in fotografe fotografira arhitekturne prostore, v omejeni nakladi izdaja foto-knjige pod lastno znamko The Angry Bat, na svojem blogu\u00a0The Angry Bat’s \u2013 nice photobooks\u00a0tedensko predstavlja foto-knjige najrazli\u010dnej\u0161ih doma\u010dih in tujih avtorjev, ob tem pa tudi redno razstavlja. Trenutno \u017eivi in deluje v Mariboru. V svoji zalo\u017ebi je do sedaj izdal tri svoje foto-knjige. Je prejemnik ve\u010d \u0161tipendij in dobitnik presti\u017ene nagrade Essl za mladega sodobnega umetnika (2009).<\/p>\n

Slavica Isovska <\/strong>je bila rojena\u00a0 leta 1980 v Kopru. Z analogno fotografijo se je za\u010dela ukvarjati \u017ee v osnovni \u0161oli, torej v 90-tih letih prej\u0161njega tiso\u010dletja. Nekaj let kasneje, po kon\u010dani gimnaziji, se je vpisala na Vi\u0161jo strokovno \u0161olo v Se\u017eani, smer fotografija, kjer je diplomirala iz reporta\u017ene fotografije s svojo serijo \u201eZa urbanim horizontom \u2013 \u0160utka\u201c. Sodelovala je na ve\u010d kot 60 skupinskih razstavah pri nas in po svetu ter na sedemnajstih samostojnih razstavah.<\/p>\n

 <\/p>\n

Toma\u017e Strm\u010dnik<\/strong> se je izobrazil za kemijskega tehnika na srednji kemijski \u0161oli v Ru\u0161ah, kjer je tudi odkril svojo afiniteto do fotografije po uspe\u0161nem fotografskem nate\u010daju. Tekom \u0161tudijskih let je podrobneje spoznal koncertno fotografijo ter svet analogne fotografije za katerega ga je navdu\u0161il Borut Peterlin.<\/p>\n

Uro\u0161 Podov\u0161ovnik <\/strong>se je s fotografijo se je za\u010del ukvarjati \u017ee v osnovni \u0161oli. Od leta 1997 je \u010dlan Fotokluba Maribor. Sodeloval je na ve\u010d skupinskih razstavah ter pripravil 5 samostojnih.<\/p>\n

Boris Gaber\u0161\u010dik<\/strong>\u00a0se je rodil 28. septembra 1957 v Ljubljani. Po maturi na I. gimnaziji Be\u017eigrad je \u0161tudiral biologijo in leta 1985 diplomiral. \u017de med \u0161tudijem se je ukvarjal s fotografijo. Imel je \u0161tevilne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Prejel je ve\u010d priznanj, med drugim tudi \u017dupan\u010di\u010devo nagrado (2008) in nagrado Pre\u0161ernovega sklada (2018).<\/p>\n

Branimir Ritonja<\/strong>, (1961) \u00a0sodi med najvidnej\u0161e sodobne mariborske fotografe, zlasti je prepoznaven po svojem portretnem opusu.\u00a0Poleg fotografije se ukvarja \u0161e za videom in filmom. Je avtor ve\u010d fotografskih knjig, slikovnega materiala monografskih publikacij in katalogov mnogih likovnih umetnikov.\u00a0\u00a0Za svoje delo na fotografskem podro\u010dju je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja, med drugim\u00a0Glazerjevo nagrado z listino (2012), Zlato plaketo Zveze kulturnih dru\u0161tev Slovenije (2016),\u00a0medaljo na SALON DES BEAUX ARTS, Carrousel du Louvre Pariz (2017) in Srebrno plaketo javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (2020), je \u010dlan fotokluba Maribor in ZDSLU.<\/p>\n

Tihomir Pinter<\/strong> je bil rojen 1938 v Bjelovarju. Ima naziv mojstra umetni\u0161ke fotografije. Mednarodna zveza za umetni\u0161ko fotografijo (FIAP) mu je 1975 leta dodelila naslov Excelence FIAP. Leta 2000 je prejel nagrado Janez Puhar Fotografske zveze Slovenije za \u017eivljenjsko delo. Doslej je pripravil 112 samostojnih razstav,\u00a0 nazadnje retrospektivo \u00bbKemija podobe\u00ab v Jakopi\u010devi galeriji v Ljubljani. Fotografije objavlja v doma\u010dih in tujih \u010dasopisih in revijah. Iz njegovega opusa je objavljeno 12 knjig, predvsem portretov slovenskih umetnikov.<\/p>\n

Sara Nu\u0161a Grabner Golob<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Analogna fotografija je fotografija v svoji najbolj osnovni formi. Za\u010delo se je s pisanjem svetlobe. Odkar je leta 1826 Nic\u00e9phore Ni\u00e9pce s heliografijo ujel Pogled z okna v Le Grasu, so fotografi iskali vedno nove na\u010dine za izra\u017eanje svojega fotografskega znanja in umetni\u0161kih t\u00e9\u017eenj. Kljub dolgi zgodovini analogne fotografije je v 1990ih razmah javno dostopne […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1583,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[46,57,59,11],"tags":[],"class_list":["post-1582","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualne-razstave","category-novice","category-novice-sl","category-razstave"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1582"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1582"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1582\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2029,"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1582\/revisions\/2029"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1583"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1582"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1582"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fotoklub-maribor.si\/galerija\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1582"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}