Razstava fotografij fotokluba Maribor.<\/p>\n\n\n\n
Portret je eden najbolj priljubljenih in pogostih \u017eanrov v fotografiji. Kot eden izmed prvih fotografskih \u017eanrov ni bil smatran za umetnost, slu\u017eil je dokumentiranju in referenci za slikarje. Poudarek je bil najprej na objektivnem zajetju portretiranca, verodostojnost pa je bila razumljena kot najve\u010dja kvaliteta fotografske portretistke. \u010ce se lahko kaj nau\u010dimo iz zgodovine \u010dlove\u0161tva, se nau\u010dimo, da ljudje niso bili ustvarjeni za objektivnost. \u017de v 19. stoletju je tudi v fotografske portrete pre\u0161la te\u017enja po predstavljanju zna\u010daja portretiranca, njegovega dru\u017ebenega polo\u017eaja, izpovednosti okoli\u0161\u010din, v katerih je fotografiran. Portretistka ni \u017eelela posnemati slikarstva, iskala je avtonomnost pri kombiniranju verodostojnosti, ekspresivnosti in subjektivnosti ter dokazala, da te lastnosti niso medsebojno izklju\u010dujo\u010de. Tako je fotografija po\u010dasi zavzemala polo\u017eaj umetni\u0161ke zvrsti in z doprinosi osebnosti, kot je bil veliki portretist Nadar, na\u0161la svoj prostor v sferi likovne umetnosti. Ko opazujemo Nadarjeve portrete, za\u010dutimo, da je med umetnikom in subjektom ustvaril doma\u010dnost, odstranil iz fotografije nepotrebne elemente in pustil, da fotografija ujame osebnost portretiranca, \u010demur so sledile tudi nadaljnje generacije portretnih fotografov. Tradicija klasi\u010dnega portreta se je od 19. stoletja dalje razvila v \u0161tevilne sloge in pristope k interpretaciji objektivnih podob \u010dloveka. Tudi Slovenija ni zaostajala za svetovnim razvojem fotografije in prvega poklicnega fotografa s svojim portretnim ateljejem, Ernesta Pogorelca, bele\u017eimo \u017ee leta 1859. Vsekakor je zanimanje za ovekove\u010denje \u010dlovekove podobe \u017ee od nekdaj izjemno prisotno, saj ljudje preko portreta obele\u017eimo osebnost, se u\u010dimo o raznolikosti in prou\u010dujemo podobnost s so\u010dlovekom. Portret je \u0161e vedno eden od najbolj intimnih \u017eanrov fotografije, saj nas pobli\u017eje soo\u010di z velikim \u0161tevilom razli\u010dic \u010dlove\u0161kega izgleda in psihe ter vzbudi \u017eeljo po razumevanju, poistovetenju in empatiji. Leto\u0161nja razstava Fotokluba Maribor se teme Portreta loteva iz \u0161tevilnih razli\u010dnih zornih kotov in ori\u0161e celotno \u010dasovno linijo kvalitet portretne fotografije ter z njo povezanih tehnik. 36 avtorjev nam daje prilo\u017enost, da pridobimo vpogled v pristop k tovrstnemu \u017eanru in se poglobimo v vlogo portretistike v sodobnem \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n
SODELUJEJO:<\/p>\n\n\n\n
Ale\u0161 \u017diberna, Almira \u0106atovi\u0107, Anita Kirbi\u0161, Anja Cigala, Bojan Sobo\u010dan, Ga\u0161per Vrabel, Aleksander Brun\u010dko, Bojan \u0160enet, Bosiljka Ambro\u017e, Iztok Kobal, Gero Angleitner, Branimir Ritonja, Branko Koni\u010dek, Du\u0161an Gaj\u0161ek, Gregor Salobir, Ivo Usar, Du\u0161an Brezovnik, Jo\u017ee Marini\u010d, Leon Gobec, Maja Mekina, Matej Podlesnik, Miha Kacafura, Mihael Brun\u010dko, Matja\u017e Malen\u0161ek, Rasto Pu\u0161auer, Maja Modrinjak, <\/em>Polona Marolt, Janja Cizelj, Rasta Vre\u010dko, Simon Petrovi\u010d, Suzana Pu\u0161auer, Teodor Veingerl, Vinci Oblak, Zdravko Kokanovi\u0107 \u2013 Koki in Zdenko Frange\u017e<\/p>\n\n\n\n