MORENA TOMIČIĆ
ANATOMIJA IDENTITETE
Razstava Morene Tomičić Zufić v Fotogaleriji Stolp je raziskovanje lastne podobe,
identitete in možnosti, ki jih fotografija ponuja pri iskanju sebe. Razdeljena je v tri
sklope, fotografski avtoportret, fotokolaž in ženski akt, vendar med njimi ne potekajo
ostre meje. Vsi trije so deli istega procesa: odkrivanja sebe skozi fotografsko podobo.
Za Moreno fotografija ni zgolj način beleženja sveta. Zdi se, da jo fotografiranje
vedno znova fascinira prav zaradi njegove odprtosti. Fotoaparat zanjo ni samo
orodje, s katerim lahko pogleda na svet, ampak tudi sredstvo, s katerim lahko
pogleda vase. Pri tem fotografija ni nujno resen in dokončen odgovor. Je lahko tudi
igra, prostor preizkušanja, raziskovanja, spreminjanja in odkrivanja možnosti, ki jih
pred tem morda še ni poznala.
V prvem sklopu se avtorica sreča s klasičnim avtoportretom. Toda že tukaj ne gre za
preprosto potrjevanje lastne zunanje podobe. Svojo prisotnost pred objektivom
preizkuša, jo razkriva in hkrati zadržuje. Avtoportret tako postane prvi korak v
raziskovanju vprašanja, kdo sem in koliko različnih podob sebe lahko sploh
vzpostavim.
V drugem sklopu se ta proces radikalizira. Fotokolaž postane prostor dekonstrukcije
sebe. Avtorica svojo podobo razstavi na fragmente, jo razgradi in ji odvzame videz
zaključene celote. Vendar razgradnja ni namenjena uničenju. Nasprotno, prav skozi
razpad obstoječe podobe se odpira možnost, da se lahko ponovno vzpostavi, spozna.
To je pomemben trenutek njenega ustvarjanja. Sebe ne sprejema kot dokončno
oblikovane osebnosti, ampak kot nekaj, kar je mogoče ponovno spoznati, sestaviti.
Fragmenti prejšnje podobe postanejo material za nastanek nove. Kolaž zato ni samo
vizualna tehnika, ampak tudi metafora osebnega procesa.
Najprej je potrebno razgraditi tisto, kar o sebi že poznamo, da bi lahko odkrili nekaj
novega.
V tretjem sklopu se raziskovanje preseli na telo. Ženski akt pri Moreni ni namenjen
ponujanju telesa kot objekta za poceni užitek ali kot idealizirane površine za tuji
pogled. Telo je predstavljeno kot substanca lastnega bivanja, kot nekaj, kar avtorica
sprejema, raziskuje, ljubi in na kar je ponosna.
Prav v tem je moč teh podob. Telo ni nekaj, kar bi bilo potrebno skrivati zato, ker naj
bi bilo neprimerno za pogled, niti ga ni potrebno olepševati, da bi dobilo svojo
vrednost. Postane prostor osebne svobode in samosprejemanja. Akt tako ni
zaključek avtoportreta, temveč njegova razširitev, od obraza in identitete k telesu, ki
to identiteto nosi.
Iz njenih fotografij obenem izžareva želja po odkrivanju nepoznane ženske, ki jo
avtorica nosi v sebi. Ne išče samo tega, kar o sebi že ve. Znova in znova preverja, kaj
bi še lahko našla. Zato njene podobe ne delujejo kot dokončne izjave o tem, kdo je,
ampak kot trenutki nekega daljšega procesa, v katerem se osebnost še vedno
oblikuje.
Prav tukaj se ponovno srečajo vsi trije deli razstave. Avtoportret jo postavi pred
lastno podobo. Kolaž jo razgradi, da bi jo lahko ponovno sestavila. Akt pa ji omogoči,
da svojo ženskost in telesnost sprejme kot pomemben, živ in ljubljen del sebe.
V ozadju vsega ostaja fotografija sama. Morena se ji ne približuje kot nečemu, kar bi
morala popolnoma obvladati, ampak kot mediju, ki ji vedno znova ponuja nova
presenečenja. Fotografija ji omogoča, da raziskuje svet, sebe in odnose med njima,
hkrati pa ji dopušča nekaj zelo pomembnega, da se igra.
In prav ta igra je morda najbolj ustvarjalni element njenega dela. V njej ni nič
neresnega. Igra pomeni pripravljenost, da ne veš vnaprej, kaj bo nastalo, da lahko
podobo spremeniš, razgradiš, ponovno sestaviš in se skozi ta proces presenetiš tudi
sam.
Morenina razstava zato ni samo razstava avtoportretov, kolažev in aktov. Je zapis
iskanja. Iskanja podobe, ki ne bi bila dokončna, ampak bi ostala odprta za novo
izkušnjo, novo spoznanje in novo različico sebe.
Fotografija ji pri tem ni le ogledalo. Je prostor, v katerem se lahko vedno znova
odkrije.
Rudi Uran
BIOGRAFIJA:
Morena Tomičić je bila rojena leta 1981 v Puli, kjer tudi živi. S fotografijo se aktivno
ukvarja od leta 2021. Področja njenega fotografskega zanimanja so ulična, portretna,
koncertna in konceptualna fotografija. Je članica Foto kluba Pula.
Svoja fotografska dela je doslej predstavila na treh samostojnih razstavah:
2026 – »Double Vision« – Scandal Express – Pula
2025 – »Todor – Zbogom, Pulo« – Rock Galleria Istriana – Pula
2024 – »Obljubljene ulice« – Galerija Karlo Rojc – Pula