v četrtek 23. julija, ob 20 uri preko aplikacije Zoom Meeting:
https://us02web.zoom.us/j/81006113135?pwd=Z2JKcEhFeTVXMFp2WDRWYXJNbTQzdz09
Meeting ID: 810 0611 3135
Password: 735374
Boštjan Gunčar se je rodil 7. septembra 1963 v Kranju. Obiskoval je Osnovno šolo Simon Jenko in Gimnazijo Kranj. Po končani srednji šoli se je vpisal na študij biologije v Ljubljani, kasneje pa še na VŠOD v Kranju. Že v srednji šoli je pokazal veselje in nadarjenost za fotografiranje in dobil prva priznanja in nagrade za svoje fotografije. Po študiju pa se je odločil, da bo ljubezen do fotografije izkoristil tudi za poklicno delovanje. Razstavljal je na vrsti samostojnih in sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Leta 2014 je prejel priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Občinska izpostava Kranj za dolgoletno predano in uspešno delo na področju fotografske dejavnosti Gorenjske in leta 2015 Veliko Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj za vidnejše dosežke na področju fotografije. Deluje v Kranju kot samostojni fotograf na področju umetniške in komercialne fotografije. Motiv akta oziroma golega človeškega telesa spremlja fotografijo od njenih začetkov dalje. Za rojstno letnico fotografije velja leto 1839, prva ohranjena fotografija golega človeškega telesa pa je nastala leto dni pozneje. Fotografi so gola telesa fotografirali iz različnih vzrokov, mdr. iz znanstvenih, medicinskih, dokumentarnih in komercialnih vzgibov. Zlasti slednji so botrovali obsežni produkciji pornografskih tem. Moška in ženska telesa na pornografskih fotografijah so bila degradirana v objekt, to pa je tudi tista bistvena ločnica, ki te fotografije ločuje od delovanja fotografov, ki so golo, erotično človeško telo postavili v središče zanimanja iz umetniških oziroma ustvarjalnih namenov.
Motivi akta v fotografiji so po svojem namenu sorodni slikarskim, kiparskim in drugim upodobitvam v likovni umetnosti, katerim lahko sledimo od antike oziroma renesanse dalje. Opredeljuje jih fotografova težnja, s fotografskimi sredstvi opozoriti na lepoto, senzualnost, edinstvenost človeškega telesa. Razvoju t. i. akt fotografije ali erotične fotografije lahko sledimo od 19. stoletja dalje, ena po pomembnih prelomnic se je zgodila v dvajsetih letih preteklega stoletja, saj so tedaj fotografije golih teles začele objavljati revije. Erotična fotografija se je razširila v modno in filmsko industrijo ter služila drugim komercialnim namenom. Odkrili pa so jo tudi fotografi, ki so v 20. stoletju soustvarili množično fotoamatersko organizacijo. Med domače fotografe, ki so se načrtno posvetili aktu v fotografiji, spada tudi Boštjan Gunčar. V več kot treh desetletjih so se na njegovih, sprva analognih in danes digitalnih črno-belih fotografijah zvrstili različni pristopi do fotografiranja golega ženskega telesa. Zasledimo lahko študije v ateljeju in fotografiranje ženskega telesa v naravnem okolju. Fotografa zanima mladostna lepota ženskega telesa, ki je na fotografijah praviloma idealizirano. Zato njegove fotografije lahko uvrstimo tudi v zvrst t. i. lepega akta oziroma subtilnega, liričnega fotografskega akta. Med pionirji, začetniki te zvrsti, velja omeniti Toneta Stojka in Boga Čerina. Na večini fotografij je Boštjan Gunčar s sredstvi, ki jih omogoča črno-bela fotografija, interpretiral žensko telo znotraj nekega ambienta. Včasih je modele povezoval z dodatki in poudarki, na primer s tkaninami in raznimi predmeti, ki so ustvarili fetišistični kontekst, spet drugič se je osredotočil na fragmente teles. Zanimala so ga nasprotja med mehkimi, čutnimi oblikami telesa in grobimi, umetnimi oblikami dodatkov. V letih 1995–2000 je v ateljeju fotografiral spreminjajoča telesa nosečnic in njihove otroke. Fotografije so posnete z estetskim občutkom za skladnost in lepoto teles, pri čemer je pomembno vlogo imela tudi interakcija oziroma zaupljivost med modelom in fotografom. Na fotografijah je redko prisoten več kot en model hkrati. Na razstavi so na ogled fotografije iz ciklusov Dolžanova soteska, Detajli, Ples ob drogu in Vrv, pri katerih se srečamo z nekaterimi stalnicami v Gunčarjevem fotografskem pristopu do fotografiranja golega telesa. Prisoten je občutek za kompozicijsko uravnoteženost in ustrezen izrez, ki izpostavita različne gibe in poze teles. Estetska igra svetlobe in senc poudari govorico teles in nežno teksturo kože. Pri fotografiranju v ateljeju je svetloba razpršena in mehko obliva telesne oblike, pri nekaterih fotografijah, posnetih na naravnih prizoriščih, pa svetloba na telesih zariše ostrejše sence. Specifične, skorajda koreografske drže teles, ki spominjajo na skulpture, so usklajene z naravnim ambientom. Srečujemo se z zanimivimi razmerji med ženskim telesom, slapom, deročo reko Tržiško Bistrico in skalnimi skladi. Fotograf ni samo zapisovalec danega, temveč aranžer, režiser kompozicij. Pri vseh ciklusih so prisotne erotične konotacije, vendar so tovrstni vzgibi prevedeni v estetske interpretacije. Pri prvih dveh ciklusih je Boštjan Gunčar bodisi s harmonično postavitvijo modelov v naravno okolje bodisi z ustrezno izbrano osvetlitvijo v ateljeju poudaril lepoto in privlačnost ženskega telesa. Ciklus Detajli lahko označimo za intimne študije, posnete v difuzni svetlobi. Detajli ženskega telesa, njegovih linij in oblik so izbrani s kadriranjem, črno-bela tehnika poudari tonske kvalitete motivike. Erotika je najbolj vidna pri fotografijah iz zadnjih dveh ciklusov, pri katerih se ne srečamo s statičnim poziranjem modelov. Tudi ti motivi so režirani. Modelke, fotografirane v zahtevnih pozah in legah, spominjajo na erotične plesalke-striptizete, vendar so njihova telesa postala tudi kompozicijski elementi, ki jih fotograf premišljeno pozicionira v likovno polje.
Damir Globočnik
