Borut Peterlin

Borut Peterlin (1974, Koper, Slovenija) je med leti 1994–1998 študiral in diplomiral iz smeri fotografije na praški Akademiji za uprizoritvene umetnosti (FAMU) in kasneje nadaljeval s podiplomskim študijem na London College of Printing (2002–2003). Leta 2000 je prejel štipendijo Bennetonovega raziskovalnega centra Fabrica, kjer je sodeloval s priznanim fotografom Olivierjem Toscanijem. Leta 2001 je so-ustanovil festival Fotopub, njegov umetniški vodja je bil do leta 2008. Kot fotoreporter in foto-urednik je več kot deset let sodeloval s tednikom Mladina. Peterlin kot fotograf deluje globalno, sodeloval je z mnogo mednarodnimi agencijami in revijami, kot so npr. Contrasto, Gente, Amica, The Guardian, La Monde in druge kot tudi razstavljal v okviru številnih mednarodnih galerij in festivalov.

V svojem delu se zadnja leta posveča predvsem pionirskim fotografskim postopkom iz 19. stoletja, kar ga je pripeljalo do muzeja George Eastman House v Rochestru, ZDA, kjer se je lahko neposredno učil od profesorja Marka Ostermana.

Nova zemlja/Tišina

Trenutno razstavljena serija, naslovljena Nova zemlja, nam na ogled ponudi povezana dela, ki so nastala v obdobju med leti 2020–2022, v katerih je Borut Peterlin stkal konceptualne in estetizirane avtoportretne akte, ki so postavljeni v intimo Kočevskega gozda, ki avtorju že več časa služi kot prostor udejanjenja lastnega kreativnega duha. Obdobje v času epidemije je avtorja spodbudilo k samoizpraševanju in k samoaktualizaciji skozi kreativen postopek in nastanek avtoportretnih aktov.

Fotografije odlikuje analogna tehnika mokre kolodijske plošče, ki Peterlinu dopušča nepredvidljivo nepopolnost in naključja, ki ujeti trenutek ne le zamrznejo v času, temveč ga povzdignejo v surovo in resnično podobo. Tako je močni formi in kompoziciji zavezana tudi ikonografija narave, ki v nas spodbudi vprašanja o lastnem obstoju.

V tej seriji se zrcali avtorjev osebni pogled na svet in preizpraševanje o duhovnosti in pomenu obstoja –  misel, ki temelji, da je človek le del večje zgodbe in da mu šele sprememba zavesti omogoči, da najde pot – k lastnemu bistvu in s tem tudi k novemu stanju obstoja. To nam ponazori tudi naslov serije, Nova zemlja, ki izvira iz odlomka iz knjige Razodetja (21, 1), ki pravi, da po poslednji sodbi nastopita »novo nebo in nova zemlja«, torej nov svet, ki je sedaj očiščen človeškega greha, pohlepa in zlobe. Fotografije spremljajo tudi pesniška dela, ki so nastala kot del dialoga s fotografijami.