Torek, 03. november 2020 ob 18:00 UTC+01–21:00 UTC+01www.fotoklub-maribor.siJavno · Gostitelj: Foto Klub Maribor
Spletni dogodek: https://us02web.zoom.us/j/81194516919…
Nikola Nemeth mlad fotograf iz Lendave, samouk, nam bo predstavil svoj, edinstven pristop k fotografiranju gobic in drugih bližinskih posnetkov.
Zaupal tudi, kako jih nadgardi v photoshopu.
Vabim vas k ogledu, saj bodo gobice oživele pred vašimi očmi.
Tokratni gost večera bo fotograf Drago Metljak, KFM in EFIAP/b, član fotokluba Ljubljana,
kateri nam bo predstavil nekaj svojih del v treh različnih sklopih.
1) Portret baletke
2) Popotna fotografija
3) Ulična fotografijaŽe iz tega se da videti, da ima rad potrete, da rad potuje in opazuje življenje na ulicah širom sveta.
Seveda bodo fotografije pospremljene s komentarjem.Povezava do dogodka:
https://us02web.zoom.us/j/82883425137…
Vljudno vabljeni.Miha Kacafura
Online Event aplikacija ZOOM:
https://us02web.zoom.us/j/89649454337?pwd=ZlZ4TFM2eTZkMEtYT3ZqMGhCVVpldz09
Vse kar ste želeli vedeti o fotografiji in niste veledi koga naj vprašate. Tokrat bo berzplačno z vami delil svoje znanje, mojster fotografije Branimir Ritonja.
Zapisnik o žiriranju natečaja DRAVA.
Člani žirije: Majna Šilih, Dravske elektrerne, Matjaž Wenzel, fotograf in oblikovalec in Branimir Ritonja, fotograf.
Odkupne nagrede:
1: 500 EUR: Darko Gosak, Razgled iz falskega gradu
2: 300 EUR: Janko Keček, Nasmešek
3: 200 EUR: Rok Štirm, DSC_4105
4: 100 EUR:
Anita Kirbis,veslaski osmerec
Bogdan Bricelj, DSCo2035
Leon Gobec, IMG_4868
Mihael Brunčko, Drava in Pohorje
Teodor Lah, DRAVA 2
Priloga: seznam za odkup predlaganih fotografij.
Kraj in datum: Maribor, 26.10.2020. Za žirijo: Branimir Ritonja
V četrtek 22.10.2020 ob 19:00 uri. Spletni dogodek, preko aplikacije ZOOM. Povezava: https://us02web.zoom.us/j/81852926938?pwd=WE1wSURhVmhIRU9rUVVXemJsREhldz09
Online Even thttps://us02web.zoom.us/j/81852926938?pwd=WE1wSURhVmhIRU9rUVVXemJsREhldz09
“Ko sem prvič pogledal skozi makro objektiv, to je bilo – noro!”In od takrat naprej je zapisan tudi tej zvrsti fotografije in ne samo to, izpopolnil jo je do popolnosti, tako, da nam bo z veseljem povedal, kako se tega lotiti. Kje so pasti, na kaj je treba biti previden in seveda tudi, kakšna je osnovna začetniška oprema.Poleg kopice napotkov, pa bomo seveda videli nemalo fotografji, katere nam bodo vzele sapo.In sicer bomo videli kakšni “dinozavri” hodijo po svetu in so tako majhni, da jih skoraj ne vidimo, ali pa se nam zdijo nezanimivi. Ampak ob pravem pristopu je to nov svet, svet novih dimenzij in spoznanj in seveda nov izziv.Marjan Hren, fotograf
“Ko sem prvič pogledal skozi makro objektiv, to je bilo – noro!”
In od takrat naprej je zapisan tudi tej zvrsti fotografije in ne samo to, izpopolnil jo je do popolnosti, tako, da nam bo z veseljem povedal, kako se tega lotiti. Kje so pasti, na kaj je treba biti previden in seveda tudi, kakšna je osnovna začetniška oprema.
Poleg kopice napotkov, pa bomo seveda videli nemalo fotografji, katere nam bodo vzele sapo.
In sicer bomo videli kakšni “dinozavri” hodijo po svetu in so tako majhni, da jih skoraj ne vidimo, ali pa se nam zdijo nezanimivi. Ampak ob pravem pristopu je to nov svet, svet novih dimenzij in spoznanj in seveda nov izziv.Marjan Hren, fotograf
V torek 20.10. 2020 je preko aplikacije ZOOM potekala seja UO FK Maribor. S sledečim dnevnim redom:
Dnevni red:
v četrtek 23. julija, ob 20 uri preko aplikacije Zoom Meeting:
https://us02web.zoom.us/j/81006113135?pwd=Z2JKcEhFeTVXMFp2WDRWYXJNbTQzdz09
Meeting ID: 810 0611 3135
Password: 735374
Boštjan Gunčar se je rodil 7. septembra 1963 v Kranju. Obiskoval je Osnovno šolo Simon Jenko in Gimnazijo Kranj. Po končani srednji šoli se je vpisal na študij biologije v Ljubljani, kasneje pa še na VŠOD v Kranju. Že v srednji šoli je pokazal veselje in nadarjenost za fotografiranje in dobil prva priznanja in nagrade za svoje fotografije. Po študiju pa se je odločil, da bo ljubezen do fotografije izkoristil tudi za poklicno delovanje. Razstavljal je na vrsti samostojnih in sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Leta 2014 je prejel priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Občinska izpostava Kranj za dolgoletno predano in uspešno delo na področju fotografske dejavnosti Gorenjske in leta 2015 Veliko Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj za vidnejše dosežke na področju fotografije. Deluje v Kranju kot samostojni fotograf na področju umetniške in komercialne fotografije. Motiv akta oziroma golega človeškega telesa spremlja fotografijo od njenih začetkov dalje. Za rojstno letnico fotografije velja leto 1839, prva ohranjena fotografija golega človeškega telesa pa je nastala leto dni pozneje. Fotografi so gola telesa fotografirali iz različnih vzrokov, mdr. iz znanstvenih, medicinskih, dokumentarnih in komercialnih vzgibov. Zlasti slednji so botrovali obsežni produkciji pornografskih tem. Moška in ženska telesa na pornografskih fotografijah so bila degradirana v objekt, to pa je tudi tista bistvena ločnica, ki te fotografije ločuje od delovanja fotografov, ki so golo, erotično človeško telo postavili v središče zanimanja iz umetniških oziroma ustvarjalnih namenov.
Motivi akta v fotografiji so po svojem namenu sorodni slikarskim, kiparskim in drugim upodobitvam v likovni umetnosti, katerim lahko sledimo od antike oziroma renesanse dalje. Opredeljuje jih fotografova težnja, s fotografskimi sredstvi opozoriti na lepoto, senzualnost, edinstvenost človeškega telesa. Razvoju t. i. akt fotografije ali erotične fotografije lahko sledimo od 19. stoletja dalje, ena po pomembnih prelomnic se je zgodila v dvajsetih letih preteklega stoletja, saj so tedaj fotografije golih teles začele objavljati revije. Erotična fotografija se je razširila v modno in filmsko industrijo ter služila drugim komercialnim namenom. Odkrili pa so jo tudi fotografi, ki so v 20. stoletju soustvarili množično fotoamatersko organizacijo. Med domače fotografe, ki so se načrtno posvetili aktu v fotografiji, spada tudi Boštjan Gunčar. V več kot treh desetletjih so se na njegovih, sprva analognih in danes digitalnih črno-belih fotografijah zvrstili različni pristopi do fotografiranja golega ženskega telesa. Zasledimo lahko študije v ateljeju in fotografiranje ženskega telesa v naravnem okolju. Fotografa zanima mladostna lepota ženskega telesa, ki je na fotografijah praviloma idealizirano. Zato njegove fotografije lahko uvrstimo tudi v zvrst t. i. lepega akta oziroma subtilnega, liričnega fotografskega akta. Med pionirji, začetniki te zvrsti, velja omeniti Toneta Stojka in Boga Čerina. Na večini fotografij je Boštjan Gunčar s sredstvi, ki jih omogoča črno-bela fotografija, interpretiral žensko telo znotraj nekega ambienta. Včasih je modele povezoval z dodatki in poudarki, na primer s tkaninami in raznimi predmeti, ki so ustvarili fetišistični kontekst, spet drugič se je osredotočil na fragmente teles. Zanimala so ga nasprotja med mehkimi, čutnimi oblikami telesa in grobimi, umetnimi oblikami dodatkov. V letih 1995–2000 je v ateljeju fotografiral spreminjajoča telesa nosečnic in njihove otroke. Fotografije so posnete z estetskim občutkom za skladnost in lepoto teles, pri čemer je pomembno vlogo imela tudi interakcija oziroma zaupljivost med modelom in fotografom. Na fotografijah je redko prisoten več kot en model hkrati. Na razstavi so na ogled fotografije iz ciklusov Dolžanova soteska, Detajli, Ples ob drogu in Vrv, pri katerih se srečamo z nekaterimi stalnicami v Gunčarjevem fotografskem pristopu do fotografiranja golega telesa. Prisoten je občutek za kompozicijsko uravnoteženost in ustrezen izrez, ki izpostavita različne gibe in poze teles. Estetska igra svetlobe in senc poudari govorico teles in nežno teksturo kože. Pri fotografiranju v ateljeju je svetloba razpršena in mehko obliva telesne oblike, pri nekaterih fotografijah, posnetih na naravnih prizoriščih, pa svetloba na telesih zariše ostrejše sence. Specifične, skorajda koreografske drže teles, ki spominjajo na skulpture, so usklajene z naravnim ambientom. Srečujemo se z zanimivimi razmerji med ženskim telesom, slapom, deročo reko Tržiško Bistrico in skalnimi skladi. Fotograf ni samo zapisovalec danega, temveč aranžer, režiser kompozicij. Pri vseh ciklusih so prisotne erotične konotacije, vendar so tovrstni vzgibi prevedeni v estetske interpretacije. Pri prvih dveh ciklusih je Boštjan Gunčar bodisi s harmonično postavitvijo modelov v naravno okolje bodisi z ustrezno izbrano osvetlitvijo v ateljeju poudaril lepoto in privlačnost ženskega telesa. Ciklus Detajli lahko označimo za intimne študije, posnete v difuzni svetlobi. Detajli ženskega telesa, njegovih linij in oblik so izbrani s kadriranjem, črno-bela tehnika poudari tonske kvalitete motivike. Erotika je najbolj vidna pri fotografijah iz zadnjih dveh ciklusov, pri katerih se ne srečamo s statičnim poziranjem modelov. Tudi ti motivi so režirani. Modelke, fotografirane v zahtevnih pozah in legah, spominjajo na erotične plesalke-striptizete, vendar so njihova telesa postala tudi kompozicijski elementi, ki jih fotograf premišljeno pozicionira v likovno polje.
Damir Globočnik
Izredni zbor članov Fotokluba MARIBOR bo
V PETEK 26. JUNIJA OB 18:00 uri,
Studio fotokluba Maribor, Splavarski prehod 3, Maribor.
Na zboru so bila sprejeta doplonila statuta in pravilnik o disciplinski odgovornosti.
Zapisnik Izrednega zbora članov
Spremenjen statut 2020
Pravilnik o disciplinski odgovornosti
Branimir Ritonja
predsednik fotokluba maribor
V času Festivala fotografije Maribor 2020, bo v razstavišču Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor, razstava fotografij na temo Zgodovina Maribora v zgodbah …
Pomembno se nam zdi, da dediščino mesta predstavljamo z zgodbami, kot je Legenda o čevljarčku, zapis o kugi, ki je leta 1680 umorila v mestu približno 500 ljudi, o železnici, ki je preko Maribora 1846 povezala mesto z Dunajem in Trstom ….
Zgodovino mesta pišejo okoliški griči, zanimive zgradbe, trgi, spomeniki kot so: -Piramida,-Kalvarija,-Pekrska gorca,-židovski trg,-vodni stolp,-sodni stolp-Lent (Benetke), stara trta,-Glavni trg -kužno znamenje.
S fotografskim zapisom se bomo sprehodili po teh zgodovinskih lokacijah, kjer bomo poskušali ujeti pridih preteklosti, ki se nam je ohranila do sedanjega časa. Vsak avtor lahko deluje s po 3 črno belimi fotografijami v formata 30 x 40/45 cm,. v 300 dpi, jpg. Datoteke fotografij naj bodo poimenovane ime in priimek avtorja in naslov dela. npr. miha_fras_most.jpg.
Fotografije pošljite do 1. avgusta na emajl: fotoklub1936@gmail.com, pod zadevo napišite: natečaj zgodovina maribora
Otvoritev bo 8. septembra ob 12 uri na Srednji gradbeni šoli.
Več informacij na: gerhard.angleitner@triera.net
Rok: 1. 9.2020
Mednarodni fotografski natečaj DRAVA/čarobna reka je namenjen vsem, ki ustvarjajo in prikazujejo vso pestrost fotografskega izražanja, ki jo zajema področje slovenskega vodotoka reke Drave.
Splošna pravila sodelovanja.
Na natečaju lahko sodelujejo tako ljubiteljski kot poklicni fotografi z vsega sveta.
Na natečaju lahko vsakdo sodeluje z največ 10. fotografijami na katerih naj bo prikazano:
1. vodotok reke Drave;
2. živalski svet (ptice, ribe, divjad);
3. svet rastlin, (vse rastlinske vrste v njihovem naravnem habitatu vključno z glivami in lišaji);
4. naravna pokrajina (primeri ohranjene narave brez izrazitih sprememb, ki jih je povzročil človek, brez prisotnosti človeka ali njegovega delovanja);
5. človek in narava (prikazi pozitivnega ali negativnega odnosa človeka do narave – lahko na primeru pokrajin ali živalskih in rastlinskih vrst).
Fotografije s prijavnico (SKEN) se pošlje na e-naslov: drava2020@gmail.com
Zahtevana dimenzija posamezne fotografije mora biti 1920 slikovnih pik daljša stranica v JPG format 9. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimekom avtorja in naslovom., pr.: franc_novak_drava. Fotografi, katerih fotografije bodo izbrane v finalni izbor bodo o tem obveščeni po e-pošti, kjer boste prejeli navodila kako naložiti še izvorne surove datoteke RAW ali izvorne nespremenjene in neobdelane JPG datoteke, takšne kot je jih je zapisala kamera ter datoteke visoke ločljivosti. Če fotograf ne predloži izvirnika bo diskvalificiran.
Koledar
Začetek natečaja: september 2019,
Rok za sprejem: 1. september 2020,
Žiriranje: 10. do 20. oktober 2020,
Poziv za oddajo RAW datotek in fotografij visoke ločljivosti: 20. oktober 2020,
Rok za sprejem RAW datotek: 30. oktober 2020,
Objava rezultatov: november 2020
Izplačilo denarnih nagrad odkupi fotografij: konec 2020
Zaključna prireditev: druga polovica 2021
Nagrade
V finale bo žirija izbrala fotografije, ki bodo predstavljene za javno predstavitev ob podelitvi nagrad in za realizacijo knjige. Odkupne nagrade v višini 1 x 500 €, 1 x 300 €, 1 x 200 € in 5 x 100 bruto €.
Posebna komisija bo izmed sprejetih fotografij izbrala vsaj 50 fotografij in avtorjem ponudila odkup avtorskih pravic v višini 50 € bruto. Fotografije bodo objavljene v monografiji o reki Dravi. Avtorji nagrajenih in izbranih fotografij prejmejo po en izvod monografije.
Odločitev žirije je dokončna. Pritožba ni mogoča.
Udeleženec mora biti avtor fotografij, brez avtorskih vezi agencij ali založnikov. Z oddajo prijave avtor soglaša in potrjuje, da je avtor fotografij, da lahko organizator natečaja njegova dela uporabi za promocijo natečaja. To vključuje objavo na projekcijah, razstavi, člankih povezanih z natečajem, internetnih straneh ali drugih tiskanih in elektronskih medijih brez predhodnega dovoljenja ali plačila avtorju. Osebni podatki, ki jih vnese udeleženec v prijavnico, se zberejo in obdelajo elektronsko. Ti podatki se uporabljajo za stik z nagrajenci, ki jih izbere žirija, za identifikacijo avtorjev in fotografij, za vsa sporočila z udeleženci natečaja v zvezi z Mednarodnim natečajem fotografije DRAVA.